Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Fizioterapevtski pristopi pri bruksizmu – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Sattra, Chenchira (Avtor)
ID Horvat, Tatjana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Sattra_Chenchira_2025.pdf (3,08 MB)
MD5: 8C87A6F5F815461D561ACF36CCAA8E63
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Diplomsko delo obravnava fizioterapevtski pristop pri zdravljenju bruksizma, stanja, ki vključuje nenamerno škripanje ali stiskanje zob. Bruksizem pogosto povzroča bolečine v čeljusti, glavobole, poškodbe zob in motnje v področju temporomandibularnega sklepa, zato je njegovo obvladovanje ključnega pomena. Cilji: Ugotoviti, kateri so najpogostejši fizioterapevtski pristopi pri bruksizmu in ugotoviti, katere fizioterapevtske metode in tehnike so najučinkovitejše za zniževanje mišične napetosti, zmanjševanje bolečine in izboljševanje gibljivosti temporomandibularnega sklepa pri pacientih z bruksizmom. Metode: V pregled literature je bilo vključenih 15 znanstvenih raziskav iz podatkovnih baz (ResearchGate, PubMed, Google Scholar, ScienceDirect, ProQuest in PEDro), ki so bile objavljene med 2014 in 2024. Rezultati: Najpogostejši fizioterapevtski pristopi pri bruksizmu so manualna terapija, kinezioterapija in elektroterapija. Fizioterapevtske metode in tehnike, ki so najučinkovitejše za zniževanje mišične napetosti, zmanjševanje bolečine in izboljševanje gibljivosti temporomandibularnega sklepa pri pacientih z bruksizmom so manualne tehnike, kinezioterapija, elektroterapija in laserska terapija. Zaključek: Fizioterapija igra ključno vlogo pri obvladovanju bruksizma, saj učinkovito zmanjšuje mišično napetost, bolečino ter izboljšuje gibljivost temporomandibularnega sklepa. Kombinacija različnih fizioterapevtskih metod se je izkazala za najbolj učinkovito pri lajšanju simptomov in preprečevanju dolgoročnih težav. Kljub temu je pomembno tudi vključevanje psiholoških tehnik in prilagoditev zdravljenja individualnim potrebam pacienta. Za dolgoročno učinkovitost zdravljenja je ključna interdisciplinarna obravnava, ki vključuje tako fizioterapevte kot druge zdravstvene strokovnjake. V prihodnosti bodo potrebne nadaljnje raziskave za optimizacijo terapevtskih protokolov in razvoj standardiziranih pristopov zdravljenja bruksizma.
Ključne besede:fizioterapija, bruksizem, fizioterapevtski pristopi, zdravljenje, temporomandibularne motnje
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:C. Sattra
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:68 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-12122 Novo okno
UDK:615.82(043.2)
COBISS.SI-ID:247661059 Novo okno
Datum objave v ReVIS:04.09.2025
Število ogledov:166
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: To identify the most common physiotherapeutic approaches to bruxism and determine which physiotherapy methods and techniques are most effective in reducing muscle tension, alleviating pain, and improving TMJ mobility in patients with bruxism. Objectives: To identify the most common physiotherapeutic approaches to bruxism and determine which physiotherapy methods and techniques are most effective in reducing muscle tension, alleviating pain, and improving TMJ mobility in patients with bruxism. Methods: A literature review was conducted, including 15 scientific studies from databases such as ResearchGate, PubMed, Google Scholar, ScienceDirect, ProQuest, and PEDro, published between 2014 and 2024. Results: The most common physiotherapeutic approaches to bruxism include manual therapy, kinesiotherapy, and electrotherapy. The most effective physiotherapeutic methods and techniques for reducing muscle tension, alleviating pain, and improving TMJ mobility in bruxism patients are manual techniques, kinesiotherapy, electrotherapy, and laser therapy. Conclusion: Physiotherapy plays a crucial role in managing bruxism by effectively reducing muscle tension and pain while improving TMJ mobility. A combination of different physiotherapeutic methods has proven to be the most effective in alleviating symptoms and preventing long-term complications. However, incorporating psychological techniques and tailoring treatment to individual patient needs is also essential. For long-term treatment success, an interdisciplinary approach involving physiotherapists and other healthcare professionals is key. Future research is necessary to optimize therapeutic protocols and develop standardized treatment approaches for bruxism.
Ključne besede:physiotherapy, bruxism, physiotherapy approaches, treatment, temporomandibular disorders


Nazaj