Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Učinek mobilizacije na izboljšanje gibljivosti glenohumeralnega sklepa pri adhezivnem kapsulitisu - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Dajčman, Ana (Avtor)
ID Herc, Mladen (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Dajcman_Ana_2025.pdf (2,14 MB)
MD5: 24C56CC987B352482F64B4D7A1B8593F
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Teoretična izhodišča: Adhezivni kapsulitis je bolezen rame, pri kateri vnetje povzroči togost rame, bolečino ter znatno izgubo pasivnega in aktivnega obsega gibanja v glenohumeralnem sklepu. Bolezen poteka v treh fazah, ki se imenujejo zamrznitvena, zamrznjena in odmrznitvena faza. Za to stanje je značilna specifična omejitev gibljivosti v glenohumeralnem sklepu, znana kot kapsularni vzorec (zunanja rotacija > abdukcija > notranja rotacija > fleksija). Za izboljšanje gibljivosti glenohumeralnega sklepa se pogosto uporablja manualna terapija, pri kateri fizioterapevti uporabljajo strokovne ročne tehnike, med katerimi je tudi mobilizacija. Metode: S sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature smo želeli ugotoviti učinkovitost mobilizacije na izboljšanje obsega gibljivosti glenohumeralnega sklepa pri bolnikih z adhezivnim kapsulitisom. V sistematični pregled literature smo vključili 8 raziskav, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Pedro in ResearhGate. Vse raziskave so bile objavljene v letih 2014–2024. Rezultati: V študijah so primerjali različne mobilizacijske tehnike, kot so glenohumeralna posteriorna mobilizacija, Mulliganova, Kaltenbornova in Maitlandova mobilizacija, manualna tehnika Cyriax, mobilizacija lopatice in ročno raztezanje posteriorne kapsule glenohumeralnega sklepa. Na podlagi pregleda vseh študij smo ugotovili, da so vse mobilizacijske tehnike učinkovito povečale obseg gibanja glenohumeralnega sklepa pri bolnikih z adhezivnim kapsulitisom, vendar se je za najučinkovitejšo izkazala Mulliganova mobilizacija glenohumeralnega sklepa, ki jo je smiselno kombinirati z mobilizacijo lopatice. Prav tako smo ugotovili, da se najbolj izboljša zunanja rotacija. Zaključek: Pomembno je, da terapevt pri izbiri mobilizacijske tehnike vedno upošteva specifične potrebe vsakega pacienta. V prihodnje predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bi primerjale učinkovitost več različnih mobilizacijskih tehnik.
Ključne besede:adhezivni kapsulitis, mobilizacija, omejena gibljivost
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:A. Dajčman
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:48 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-12155 Novo okno
UDK:616.727.2(043.2)
COBISS.SI-ID:248118019 Novo okno
Datum objave v ReVIS:09.09.2025
Število ogledov:99
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Theoretical background: Adhesive capsulitis is a shoulder condition causing inflammation, stiffness, pain, and reduced range of motion in the glenohumeral joint. It progresses through three phases: freezing, frozen, and thawing phase. Motion is restricted in a capsular pattern (external rotation > abduction > internal rotation > flexion). To improve the mobility of the glenohumeral joint, manual therapy is often used, in which physiotherapists use professional manual techniques, including mobilization. Methods: Through a systematic review of professional and scientific literature, we wanted to determine the effectiveness of mobilization on improving the range of motion of the glenohumeral joint in patients with adhesive capsulitis. In the systematic review of the literature, we included 8 studies, which were selected based on inclusion and exclusion criteria. Literature was searched in PubMed, Pedro and ResearhGate databases. All research was published between 2014 and 2024. Results: The studies analysed different mobilization techniques, including glenohumeral posterior mobilization, Mulligan, Kaltenborn, Maitland mobilization, Cyriax manual technique, scapular mobilization, and posterior capsule stretching. All techniques effectively improved the glenohumeral joint’s range of motion in patients with adhesive capsulitis. However, Mulligan’s mobilization proved to be the most effective, particularly when combined with scapular mobilization. Among all movements, external rotation showed the greatest improvement. Conclusion: It is important that the therapist always considers the specific needs of each patient when choosing a mobilization technique. In the future, we suggest that additional research be conducted that would compare the effectiveness of several different mobilization techniques.
Ključne besede:adhesive capsulitis, mobilization, limited mobility


Nazaj