Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vseživljenjsko poklicno izpopolnjevanje slovenskih fizioterapevtov – kako do novih, z dokazi podprtih praks : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-Fizioterapija
Avtorji:ID Vodnik, Veronika (Avtor)
ID Hernja Rumpf, Tadeja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kovačič, Tine (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Vodnik_Veronika_2025.pdf (2,31 MB)
MD5: 991033273931C48425D223548006BDB5
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Strokovno izpopolnjevanje je ključno za uspešno delo fizioterapevta. Potrebo po njem narekuje hiter razvoj stroke, novi fizioterapevtski pristopi ter potreba po širšem naboru kompetenc. Namen magistrske naloge je bil raziskati stanje na področju vseživljenjskega poklicnega izpopolnjevanja (VPI) slovenskih fizioterapevtov. Pri tem smo želeli osvetliti, kako pogosto in na kakšne načine se izpopolnjujejo, katere načine izobraževanja najpogosteje izbirajo ter kako vešči so samoizobraževanja z iskanjem relevantnih informacij, tj. z dokazi podprtih praks. Raziskava je temeljila na anketiranju, in sicer smo vanj vključili 143 fizioterapevtov različnih spolov, starosti, ravni fizioterapevtske izobrazbe, zaposlenih v javnem ali zasebnem sektorju, z različno delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se večina fizioterapevtov zaveda pomena VPI, udeležujejo se organiziranih oblik, pri čemer kot najučinkovitejše poudarjajo tiste, ki vključujejo praktično delo in končno preverjanje, na osnovi katerega lahko izkazujejo v izpopolnjevanju pridobljene kompetence. Pri skoraj tretjini anketiranih pa udeležba ne dosega obsega letnih dni izobraževanja, ki jih zahteva zakonodaja. Razlogi so različni, pomanjkanje časa, pa tudi težave s financiranjem (npr. delodajalec krije le eno izobraževanje letno). Slovenski fizioterapevti se samoizobražujejo s pomočjo spleta. Večina pri tem uporablja enostavnejše pristope pri iskanju informacij, zavedajo se, da preverjene strokovne informacije lahko pridobijo v specialnih bazah. Naprednejšega iskanja informacij z iskalnimi sintaksami so vešči predvsem fizioterapevti z opravljeno 2. bolonjsko stopnjo izobraževanja oz. mlajši z bolje razvitimi digitalnimi kompetencami. Pri VPI fizioterapevtov ostaja prostor za izboljšave glede zagotavljanja dostopnosti izobraževanj. Ob trudu za digitalno pismenost fizioterapevtov je pomembno hkratno usposabljanje za presojo strokovnosti spletnih informacij.
Ključne besede:vseživljenjsko izpopolnjevanje, samoizobraževanje, fizioterapevti
Geografsko pokritje:Slovenija;
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:V. Vodnik
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:60 str., [26] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-12277 Novo okno
UDK:615.82:374(497.4)(043.5)
COBISS.SI-ID:250267907 Novo okno
Datum objave v ReVIS:24.09.2025
Število ogledov:124
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Professional development is essential for physiotherapists due to the rapid advancement of the profession, new therapeutic approaches, and increasing competency demand. This master's thesis explores the current state of lifelong professional development (LPD) among Slovenian physiotherapists, focusing on the frequency and format of continuing education they pursue and their proficiency in self-regulated learning , particularly evidence-based practice. A survey was conducted among 143 physiotherapists across different age groups, education levels, sectors (public/private), and years of experience. The results indicate that most physiotherapists recognize the importance of LPD, and participate in organized educational programs. They prefer formats that combine practical training with final assessments, viewing them as most effective for skill acquisition. However, nearly one third does not meet the legally required annual training requirements, citing time constraints and financial barriers. Self-directed learning through online resources is common. While most physiotherapists rely on basic strategies for information retrieval, they are generally aware of the value of specialized databases for accessing credible information. Advanced search techniques, such as query syntax are predominantly used by second-cycle Bologna graduates and younger physiotherapists with better developed digital skills. Despite positive engagement with LPD, there is room for improvement, especially in providing broader access to training and enhancing digital competencies. Promoting digital literacy and teaching physiotherapists to critically evaluate online information are key steps toward more effective lifelong learning and evidence-based practice.
Ključne besede:lifelong professional development, self-directed learning, physiotherapists, Slovenia


Nazaj