Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pomen humane mlečne banke v Sloveniji
Avtorji:ID Janjilović, Vesna (Avtor)
ID Tul Mandić, Nataša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 3904$$pomen_humane_mlecne_banke_v_sloveniji.pdf (1,53 MB)
MD5: 3FE478A4E9E94A4C322FE7B387DD6C26
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča: V Sloveniji imamo zelo dobro zdravstveno oskrbo novorojenčkov, vendar je bila Slovenija do aprila 2023 ena od redkih držav v Evropi, ki še ni imela humane mlečne banke. Naloga banke humanega mleka je, da zagotovi humano mleko dojenčkom, katerih mame nimajo dovolj mleka ali zaradi različnih razlogov ne morejo/ne smejo dojiti/črpati mleka. Največja skupina prejemnikov so nedonošenčki. Humano mleko varuje nedonošenčke pred nekrotizirajočim enterokolitisom in sepso. Namen raziskave je bil proučiti pomen humane mlečne banke v Sloveniji, kakor ga vidijo njeni potencialni uporabniki. V raziskavi smo merili stališča in prepričanja potencialnih uporabnikov humane mlečne banke. Raziskovalni cilji so bili ugotoviti, v kolikšni meri anketiranci poznajo prednosti humanega mleka za prehrano novorojenčka, analizirati prepoznavnost in stališča posameznikov do banke humanega mleka ter stališča glede darovanja in prejemanja humanega mleka (bolan/nedonošen oz. zdrav/donošen otrok). Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi; uporabljeni sta bili deskriptivna in neeksperimentalna metoda dela. Za raziskovalno nalogo smo zbrali in analizirani primarne in sekundarne vire podatkov. Primarni viri so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa so bili pridobljeni s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. Vzorec predstavljajo anketiranci, ki so prisotni na družbenem omrežju Facebook v podpornih skupinah (Mamice čvekamo, Dojiva se, Mamice na porodniški, Nosečka forum). Pravilno je bilo izpolnjenih 318 anket. Vzorec ne odraža splošne populacije Slovenije, predvidoma pa je zajel del tistih, ki jih ta tematika najbolj zanima. Pridobljene podatke smo analizirali s statističnima programoma SPSS in Microsoft Excel. Rezultati: Osebna izkušnja z dojenjem je povezana z večjo naklonjenostjo naravni prehrani dojenčka. Prednosti humanega mleka imajo pomembne implikacije pri izobraževalnih in javnozdravstvenih intervencijah za tisto skupino, ki nima izkušenj z dojenjem. Večina anketirancev pozna koncept humane mlečne banke in izraža prepričanje, da je takšna organiziranost v Sloveniji potrebna. Izkazujejo tudi statistično značilno (p > 0,05) višjo pripravljenost za darovanje lastnega mleka, sprejemanje darovanega mleka tako za zdrave novorojenčke kot tudi za bolne/nedonošene otroke. Izrazili so tudi večjo pripravljenost za sprejem darovanega mleka, kadar bi bil otrok nedonošen/bolan. Razprava: Potrebno je izobraževanje bodočih staršev med nosečnostjo in po porodu o prednostih dojenja in o razlogih za darovanje in sprejemanje humanega mleka. Informiranje širše javnosti, spodbujanje altruizma in izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov bi lahko vplivalo na povečanje količine darovanega humanega mleka. Izvesti pa je treba nadaljnje raziskave, usmerjene v razumevanje motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev žensk za darovanje mleka.
Ključne besede:humana mlečna banka, humano mleko, darovanje in prejemanje humanega mleka
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12288 Novo okno
Datum objave v ReVIS:25.09.2025
Število ogledov:167
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The importance of humane milk bank in Slovenia
Opis:Background: Slovenia has very good healthcare for newborns, but until April 2023, it was one of the few countries in Europe that did not have a human milk bank. The purpose of a human milk bank is to provide human milk to infants whose mothers do not have enough milk or who, for various reasons, cannot or are not allowed to breastfeed or pump milk. The largest group of recipients are premature babies. Human milk protects premature babies from necrotising enterocolitis and sepsis. The purpose of the study was to examine the importance of human milk banks in Slovenia as seen by their potential users. In the study, we measured the attitudes and beliefs of potential users of human milk banks. The research objectives were to determine the extent to which respondents are aware of the benefits of human milk for newborn nutrition, to analyse the awareness and attitudes of individuals towards human milk banks, and to examine attitudes towards donating and receiving human milk (sick/premature or healthy/full-term infants). Method: The research was based on a quantitative research method; a descriptive and non-experimental method were used. For the research task, we collected and analysed primary and secondary data sources. Primary sources were obtained through a structured questionnaire, while secondary sources were obtained through a review of professional and scientific literature. The sample consists of respondents who are present on the social network Facebook in support groups (Mamice čvekamo, Dojiva se, Mamice na porodniški, Nosečka forum). A total of 318 questionnaires were correctly completed. The sample does not reflect the general population of Slovenia, but it is expected to cover some of those who are most interested in this topic. The data obtained were analysed using the statistical programmes SPSS and Microsoft Excel. Results: Personal experience with breastfeeding is associated with a greater preference for natural infant nutrition. The advantages of human milk have important implications for educational and public health interventions for those who have no experience with breastfeeding. Most respondents are familiar with the concept of a human milk bank and believe that such an organisation is needed in Slovenia. They also show a statistically significant (p > 0.05) higher willingness to donate their own milk and to accept donated milk for both healthy newborns and sick/premature babies. They also expressed a greater willingness to accept donated milk if their baby was premature/sick. Discussion: It is necessary to educate future parents during pregnancy and after childbirth about the benefits of breastfeeding and the reasons for donating and accepting human milk. Informing the general public, promoting altruism and educating health professionals could increase the amount of donated human milk. However, further research is needed to understand the motivational factors that influence women's decisions to donate milk.
Ključne besede:human milk bank, human milk, donation and acceptance of human milk


Nazaj