| Naslov: | Odnos do kajenja in zavedanje škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v posavski in zasavski regiji | 
|---|
 | Avtorji: | ID Pustovrh Gnidovec, Maja (Avtor) ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) Več o mentorju...   |  
| Datoteke: |   3938$$maja_pustovrh_gnidovec_magistrsko_delo.pdf (2,93 MB) MD5: 749C33B808EEB53B32344670B3BF21D4
   
 | 
|---|
 | Jezik: | Slovenski jezik | 
|---|
 | Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga | 
|---|
 | Organizacija: | UNM FZV  - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
  | 
|---|
 | Opis: | POVZETEK 
Teoretična izhodišča: Kajenje tobaka je eden vodilnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih 
bolezni dihal, zlasti kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka. Kljub 
številnim preventivnim programom in zakonodajnim ukrepom v Sloveniji, delež kadilcev ostaja 
visok, predvsem v Posavski in Zasavski regiji, kjer statistike kažejo nadpovprečno razširjenost 
kajenja. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima dokazano škodljive učinke tudi na 
pasivne kadilce. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zdravstveni vzgoji, odkrivanju 
ogroženih posameznikov in nudenju podpore pri opuščanju kajenja. Namen raziskave je bil 
preučiti odnos do kajenja in stopnjo ozaveščenosti o škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v 
izbranih regijah ter oceniti pomen vloge medicinske sestre v procesu opuščanja. 
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. 
Teoretični del temelji na analizi domačih in tujih znanstvenih virov, empirični del pa na 
anketnem vprašalniku, ki je bil razdeljen med 210 rednimi kadilci iz Posavske in Zasavske 
regije. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in orodja 1KA ter predstavljeni v 
tabelah in grafih. 
Rezultati: Večina respondentov se zaveda škodljivosti kajenja, vendar jih več kot pol ob 
opuščanju ni poiskalo nobene strokovne pomoči. Le majhen delež je podporo poiskal v 
delavnicah za opustitev kajenja. Kadilci najpogosteje posegajo po klasičnih cigaretah, uporaba 
elektronskih ali ogrevanih izdelkov pa je pogostejša med mlajšimi. Ženske so pogosteje tiste, 
ki so že poskusile prenehati s kajenjem. Večina kadilcev ne izraža želje po opustitvi. Nizka 
udeležba razpoložljivih programov kaže na slabo prepoznavnost ali nezaupanje vanje. 
Razprava: Kadilci v regijah z najvišjo stopnjo kajenja v Sloveniji se kljub zavedanju 
zdravstvenih tveganj le redko odločajo za strokovno pomoč pri opuščanju. Potrebna je 
okrepitev vloge medicinskih sester pri preventivnih dejavnostih, svetovanju in spodbujanju k 
opuščanju kajenja. Večji poudarek mora biti namenjen promociji obstoječih programov 
pomoči, predvsem na lokalni ravni, ob upoštevanju specifičnih potreb prebivalcev. Preventiva, 
zgodnje odkrivanje in zdravstvena vzgoja ostajajo ključni elementi dolgoročnega zmanjševanja 
škodljivih posledic kajenja. | 
|---|
 | Ključne besede: | Ključne besede: kajenje, škodljivost kajenja, bolezni dihal, medicinska sestra, preventiva. | 
|---|
 | Leto izida: | 2025 | 
|---|
 | PID: | 20.500.12556/ReVIS-12289   | 
|---|
 | Datum objave v ReVIS: | 25.09.2025 | 
|---|
 | Število ogledov: | 160 | 
|---|
 | Število prenosov: | 10 | 
|---|
 | Metapodatki: |       | 
|---|
 | 
  :
   | 
  
  Kopiraj citat | 
|---|
 
  |   |   | | Objavi na: |   | 
|---|
 
  
    
 
    Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
    podrobnosti ali sproži prenos.  |