Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Psihosocialna obravnava otrok z antisocialnimi tendencami: zgodnje prepoznavanje in intervencije
Avtorji:ID Čeh, Nina (Avtor)
ID Stepišnik Perdih, Tjaša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 13623$$zakljucno_delo.pdf (1,37 MB)
MD5: 040E2D5E88772BA28C9E4D08E6DBD855
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Magistrska naloga se osredotoča na psihosocialno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami, pri čemer je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in intervencijah. Antisocialne značilnosti, kot so impulzivnost, agresija, manipulativnost in pomanjkanje empatije, se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in brez ustrezne obravnave privedejo do nastanka antisocialne osebnostne motnje. Namen naloge je bil razviti primerne smernice, ki lahko strokovnim delavcem, učiteljem in staršem pomagajo pri boljšem prepoznavanju in učinkovitejšem nudenju podpore otrokom z antisocialnimi vedenjskimi značilnostmi. V teoretičnem delu so opisani vedenjski in čustveni vzorci, značilni za antisocialno vedenje, opredeljeni so biološki, psihološki in socialni dejavniki tveganja, predstavljene pa so tudi že obstoječe intervencije in izzivi, s katerimi se strokovnjaki pogosto srečujejo pri delu s tovrstno populacijo otrok. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki (vzgojitelji, psihoterapevti, socialnimi delavci, pedagoškimi delavci), ki se pri svojem delu srečujejo z otroki z antisocialnimi težnjami. Ugotovitve kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja neugodno družinsko okolje, zlorabe in zanemarjanje ter nevrološke posebnosti. Pri zgodnjem prepoznavanju so pomembni vedenjski znaki, kot so agresivnost, pomanjkanje empatije, kršenje pravil in nezmožnost odzivanja na čustvene dražljaje. Kot uspešne intervencijske metode so se izkazale struktura vsakdana, kognitivno vedenjski pristopi, vključevanje družine in nenehno sodelovanje s strokovnjaki iz različnih institucij. Na podlagi analize intervjujev in strokovne literature so bile oblikovane praktične smernice, ki vključujejo priporočila za zgodnje prepoznavanje, obravnavo, sodelovanje med različnimi institucijami in podporo strokovnim delavcem. Ugotovili smo, da je za uspešno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami ključno celostno delovanje, ki vključuje sistemske spremembe, zgodnjo diagnostiko in nenehno izobraževanje strokovnega kadra. Pomembno pozornost je treba posvetiti tudi preventivnemu delu in zgodnjemu prepoznavanju vedenjskih odklonov, saj to omogoča pravočasne intervencije in s tem zmanjšanje tveganja za razvoj antisocialne osebnostne motnje kasneje v odrasli dobi.
Ključne besede:antisocialnost, psihosocialna obravnava, prepoznavanje, intervencije, otroci
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12311 Novo okno
Datum objave v ReVIS:26.09.2025
Število ogledov:114
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Psychosocial Treatment of Children with Antisocial Tendencies: Early Recognition and Interventions
Opis:This master’s thesis explores the psychosocial treatment of children with antisocial tendencies, with an emphasis on early identification and intervention. Antisocial traits such as impulsivity, aggression, manipulativeness and lack of empathy can emerge in early childhood and if left untreated, may lead to the development of antisocial personality disorder later in life. The aim of the thesis is to develop practical guidelines that support professionals, teachers and parents in recognizing and addressing antisocial behaviour in children. The theoretical part presents the behavioural and emotional patterns characteristic of antisocial tendencies and defines the biological, psychological, and sociological risk factors. It also discusses existing interventions and the challenges professionals face when working with this group of children. The empirical part is based on a qualitative study using semi structured interviews with therapists, social workers and educators who regularly work with children displaying antisocial tendencies. The findings indicate that the most common risk factors include dysfunctional family environments, abuse and neglect and certain neurodevelopmental issues. Key indicators of antisocial behaviour include aggression, lack of empathy, rule breaking and emotional detachment. Effective intervention methods highlighted by professionals include structured daily routines, cognitive behavioural approaches, family involvement and continuous support by trained staff. Based on interview analysis and literature review, the thesis presents a set of practical guidelines for early recognition, individualized psychosocial support, inter institutional cooperation and support for professionals. The thesis concludes that successful treatment of children with antisocial tendencies requires a holistic, interdisciplinary approach supported by systemic reforms, early diagnosis and continuous professional development. Special emphasis is placed on preventive measures and early intervention, which are crucial for reducing the risk of progression to antisocial personality disorder in adulthood.
Ključne besede:antisociality, psychosocial treatment, identification, interventions, children


Nazaj