Naslov: | PSIHOLOSKI IZZIVI OPRAVLJANJA VOJASKE SLUZBE V POVEZAVI Z DRUZINSKIM ZIVLJENJEM |
---|
Avtorji: | ID Osrajnik, Daniela (Avtor) ID Horvat Rauter, Barbara (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | 3937$$daniela_osrajnik_diplomska_naloga.pdf (1,12 MB) MD5: ED307DE483C0D18F9012A198D953C4DF
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
---|
Organizacija: | UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
|
---|
Opis: | Teoretična izhodišča: Vojaška služba predstavlja specifično okolje, ki vključuje številne psihološke obremenitve, kot so dolgotrajna odsotnost, izpostavljenost nevarnostim, omejena komunikacija z družino ter visoka stopnja odgovornosti. Te stresne okoliščine ne vplivajo le na posameznika, temveč tudi na njegovo družinsko življenje. Raziskave kažejo, da so pripadniki obrambnih sil in njihovi družinski člani bolj dovzetni za duševne motnje, kot so anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja. Namen raziskave je bil proučiti vpliv vojaške službe na psihološko blagostanje pripadnikov Slovenske vojske ter njihovih družin in v kolikšni meri so ti seznanjeni z oblikami podpore, ki so jim na voljo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med pripadnike Slovenske vojske (n = 102). Vprašanja so se nanašala na zaznavanje psihološkega stresa, vpliv službe na družinsko življenje ter poznavanje oblik psihološke pomoči.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev (n = 102) zaznava vojaško službo kot psihološko zahtevno, predvsem zaradi vpliva na odnose z družinskimi člani. Kljub temu večina ocenjuje svoje duševno zdravje kot stabilno, kar lahko nakazuje na učinkovite strategije obvladovanja stresa ali na prisotnost vojaške kulture, ki spodbuja samokontrolo in odpornost. Pokazalo se je tudi, da so pripadniki premalo seznanjeni z možnostmi psihološke podpore, ki jim je na voljo znotraj vojaškega sistema. Ta sklep temelji na podatkih, ki kažejo, da večina anketirancev ni znala natančno opredeliti obstoječih oblik pomoči, hkrati pa izraža nizko stopnjo zaupanja v obstoječe podporne programe. Razkorak med zaznavo možnosti razvoja duševnih motenj in dejanskim iskanjem pomoči nakazuje, da psihološka podpora ni dovolj prepoznavna ali dostopna, kar lahko izhaja iz stigme, pomanjkanja informacij ali nezadostne promocije programov znotraj vojaške skupnosti.
Razprava: Ključnega pomena za ohranjanje psihološkega zdravja pripadnikov Slovenske vojske in njihovih družin je zgodnje prepoznavanje znakov stresa ter dostopnost informacij o oblikah pomoči. Čeprav vojaški sistem vključuje strokovno podporo in programe za krepitev duševnega zdravja, bi bilo treba več pozornosti nameniti ozaveščanju in destigmatizaciji iskanja pomoči. Družinska dinamika je tesno povezana z uspešnim opravljanjem vojaške službe, zato je nujen celosten pristop, ki vključuje tudi podporo družinskim članom. |
---|
Ključne besede: | vojaška služba, psihološki stres, družinsko življenje, duševno zdravje, Slovenska vojska. |
---|
Leto izida: | 2025 |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-12313  |
---|
Datum objave v ReVIS: | 27.09.2025 |
---|
Število ogledov: | 129 |
---|
Število prenosov: | 6 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |