Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Strateško planiranje v kriznih situacijah Avtorji: ID Štremfelj, Eva (Avtor) ID Kukovič, Simona (Mentor) Več o mentorju... Datoteke: 14874$$zakljucno_delo.pdf (2,59 MB) MD5: 0105456C973534DE7FAE2A75234E76CA   Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga Organizacija: FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije Opis: V današnjem svetu je strateško planiranje ključni element uspešnega upravljanja kriznih situacij, saj omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nepredvidljive dogodke. V diplomskem delu smo raziskovali krizno upravljanje na lokalni ravni oblasti v času pandemije COVID-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je bila omenjena kriza upravljana in vodena v Sloveniji, oceniti pripravljenost in odziv občin, njihovo usklajenost z državnimi smernicami ter vpliv sprejetih ukrepov na prebivalce. Izvedli smo analizo anket o zadovoljstvu prebivalcev s kriznim upravljanjem lokalnih oblasti ter analizo izvedenih intervjujev s predstavniki občin Slovenije. Ugotovili smo, da je bila za lokalne oblasti omenjena kriza COVID-19 presenečenje, na katero niso bile ustrezno pripravljene. Ključna šibkost je bila nepopolna pripravljenost ter pomanjkanje podpore s strani države Slovenije, kar je močno obremenilo lokalne voditelje oblasti, ki so se pogosto morali z neznano krizo soočiti sami. Nekateri lokalni voditelji so bili bolje pripravljeni kot drugi, saj so imeli vnaprej pripravljene krizne načrte, medtem ko so se drugi, kljub začetni nepripravljenosti, učinkovito prilagodili. Prebivalci so izražali mešane občutke glede zadovoljstva z upravljanjem krize. Ukrepi so bili pogosto nerazumljivi in občasno sprejeti prepozno. Kljub temu je bila komunikacija lokalnih oblasti z občani zelo dobro ocenjena in postavljena kot prioritetna. Z združitvijo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov smo pridobili celovit vpogled v krizno upravljanje v Sloveniji v času pandemije. Analiza je omogočila temeljito razumevanje, kako so se prebivalci in občine odzvali na ukrepe, kaj je delovalo, kaj je bilo pomanjkljivo in kako bi lahko bilo v prihodnosti bolje. Raziskava izpostavlja potrebo po boljšem strateškem načrtovanju, izboljšanju kriznih načrtov, komunikacijskih strategij ter večji podpori države lokalnim oblastem v prihodnjih krizah. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali priporočila, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu kriznemu upravljanju in boljši pripravljenosti na podobne izzive v prihodnosti. Ključne besede: Strateško planiranje, strategija, lokalna raven, krizno upravljanje, COVID-19, lokalna samouprava Leto izida: 2025 PID: 20.500.12556/ReVIS-12459  Datum objave v ReVIS: 18.10.2025 Število ogledov: 12 Število prenosov: 0 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Strategic Planning in Crisis Situations
Opis:	In today’s world, strategic planning is a key element of successful crisis management, as it enables timely and effective responses to unpredictable events. In this thesis, we explored crisis management at the local government level during the COVID-19 pandemic. The purpose of the research was to determine how the crisis was managed and led in Slovenia, to assess the preparedness and response of municipalities, their alignment with national guidelines, and the impact of adopted measures on the population. We conducted an analysis of surveys on citizens’ satisfaction with the crisis management of local authorities, as well as interviews with representatives of Slovenian municipalities. We found that the COVID-19 crisis was a surprise for local authorities, and they were not adequately prepared for it. The key weakness was incomplete preparedness and a lack of support from the national government, which significantly burdened local leaders who often had to deal with the unknown crisis on their own. Some local leaders were better prepared than others, as they had pre-existing crisis plans, while others, despite initial unpreparedness, adapted effectively. Residents expressed mixed feelings about satisfaction with crisis management. Measures were often unclear and sometimes implemented too late. Nevertheless, communication between local authorities and citizens was rated very positively and was set as a priority. By combining qualitative and quantitative data, we gained a comprehensive insight into crisis management in Slovenia during the pandemic. The analysis enabled a thorough understanding of how residents and municipalities responded to the measures, what worked, what was lacking, and how things could be improved in the future. The research highlights the need for better strategic planning, improved crisis plans, communication strategies, and stronger state support for local authorities in future crises. Based on the collected data, we developed recommendations aimed at contributing to more effective crisis management and better preparedness for similar challenges in the future.
Ključne besede:	Strategic planning, strategy, local level, crisis management, COVID-19, local government

Nazaj