| Naslov: | Dileme Evropskega javnega tožilstva s poudarkom na slovenskem sistemu : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Marc, Neja (Avtor)
ID Erbežnik, Anže (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  EPF_2025_Neja_Marc.pdf (1,34 MB)
MD5: C13679A2B048856B3C1EE52476941861
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Ustanovitev agencije Evropskega javnega tožilstva predstavlja pomemben mejnik enotne kazenskopravne sfer Unije. Z uveljavitvijo Uredbe (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (Uredba o EJT) so se odprla številna vprašanja, povezana z njeno pomanjkljivo in na določenih mestih tudi nejasno ureditvijo. Navkljub neposrednemu učinku ter uporabi Uredbe o EJT je slovenski zakonodajalec z novelo ZKP-O sprejel določene zakonodajne spremembe, nanašajoče se na potek kazenskega postopka pred slovenskimi sodišči. V okviru sprememb se je zakonodajalec odločil predrugačiti vrsto predhodnega postopka z izločitvijo sodne preiskave. V okviru te spremembe se je obenem omejila, kot se zdi, tudi garantna funkcija preiskovalnega sodnika. Takšne novosti bi lahko pomenile neposredni poseg v načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, načelo enakosti orožja, pravico do učinkovite obrambe, pravico do vpogled v spis, pravico do obveščenosti, pravico do pravnega sredstva in pravico do sodnega varstva. Posledično se je vzpostavil mehanizem dualnega varstva, ki obdolžencem pred istim slovenskim sodiščem v slovenskem postopku in postopku EJT zagotavlja drugačno raven varstva pravic. Cilj magistrskega dela se nanaša na analizo problematike zakonodajnih sprememb, uvedenih na podlagi Uredbe EJT. Za boljše razumevanje obravnavane tematike smo s pomočjo deskriptivne metode najprej predstavili zgodovinski razvoj samega instituta, njegovo strukturo in pristojnosti. Pri analizi pravnih aktov je bila uporabljena normativno-dogmatična metoda. Nadalje smo z analitično metodo iz množice podatkov izvzeli vsebinsko bistvo. Do končnih ugotovitev smo se vseskozi opredeljevali z uporabo aksiološke metode. Ob koncu naloge smo s pomočjo primerjalno pravne metode podali predloge morebitnih sistemski izboljšav na ravni Unije. Sintetična metoda nam je bila v pomoč v zaključnem delu, saj smo z njeno pomočjo vse ugotovitve povezali v celoto in ovrgli oziroma potrdili zastavljeni hipotezi. |
|---|
| Ključne besede: | evropsko javno tožilstvo, tožilska preiskava, preiskovalni sodnik, pravice obdolžencev, pravna sredstva |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | N. Marc |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (87 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-12470 |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 245763075 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 18. 8. 2025;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 20.10.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 63 |
|---|
| Število prenosov: | 2 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
