Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA S SINDROMOM POKAJOČEGA KOLKA
Avtorji:ID Brezec, Teja (Avtor)
ID Kresal, Friderika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2550$$diploma_tejabrezec_.pdf (419,28 KB)
MD5: 2E2174D00AD5E09A99A24E0C47DA5D64
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Sindrom pokajočega kolka je pogosto mišično-skeletno stanje, ki prizadene številne športnike in fizično dejavne posameznike. Temo raziskave smo izbrali ravno zaradi velikega števila posameznikov, predvsem športnikov in trenerjev, ki jim primanjkuje znanja in prepoznavnosti sindroma pokajočega kolka ter s tem povezanih resnih ukrepov. Sindrom povzroča občutek pokanja, bolečino in omejeno gibljivost. Klinični pregled je ključnega pomena za določitev natančne diagnoze, saj se mora fizioterapevt osredotočiti na anamnezo pacienta, natančno oceno simptomov in izvajanje specifičnih kliničnih testov. Na podlagi teh informacij fizioterapevt postavi diagnozo in pripravi ustrezen načrt zdravljenja. Zdravljenje sindroma pokajočega kolka temelji na konzervativnih pristopih, kot so fizioterapevtske vaje za krepitev, stabilizacijo in gibljivost kolčnega sklepa. Vaje za krepitev mišic, predvsem abduktorjev, fleksorjev in ekstenzorjev kolka, so ključne za zmanjšanje simptomov in preprečevanje ponovitve sindroma. Poleg tega so pomembne vaje za stabilizacijo medenice ter raztezne vaje prenapetih mišic. Pomembno je, da so konzervativni pristopi prilagojeni specifičnim potrebam posameznika, saj se sindrom lahko kaže v različnih oblikah in resnosti. S pomočjo sistematičnega pregleda literature po principu PRISMA, v katerega smo vključili 16 študij, izbranih iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Google Scholar, smo potrdili hipotezo, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacientov s sindromom pokajočega kolka. Diplomsko delo prispeva k razumevanju pomena zgodnjega odkrivanja ter ne zanemarjanja simptomov sindroma pokajočega kolka in vloge fizioterapevta pri preprečevanju napredovanja simptomov ter zmanjšanju potrebe po invazivnih posegih. Poleg klinične obravnave pa poudarja tudi nujnost večje ozaveščenosti predvsem športne populacije in strokovnega kadra o preventivnih ukrepih ter pomenu pravočasnega iskanja strokovne pomoči ob pojavu značilnih simptomov sindroma pokajočega kolka.
Ključne besede:Sindrom pokajočega kolka, fizioterapevtska obravnava, kolčni sklep.
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12537 Novo okno
Datum objave v ReVIS:07.11.2025
Število ogledov:42
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Physiotherapy Treatment of a Patient with Snapping Hip Syndrome
Opis:Snapping hip syndrome is a common musculoskeletal condition that affects many athletes and physically active individuals. The topic of this research was chosen due to the large number of individuals, particularly athletes and coaches, who lack sufficient knowledge and awareness of the snapping hip syndrome, and the serious measures associated with its management. It is characterized by an audible or palpable snapping sensation, pain, and restricted range of motion. A thorough clinical examination is essential to establish an accurate diagnosis, as physiotherapists must focus on a detailed patient history, careful assessment of symptoms, and the application of specific clinical tests. Based on these findings, physiotherapists formulate a diagnosis and develop an appropriate treatment plan. The treatment of the snapping hip syndrome is primarily based on conservative approaches, including physiotherapeutic exercises aimed at strengthening, stabilizing, and mobilizing the hip joint. Strengthening exercises, particularly for the hip abductors, flexors, and extensors, are essential for symptom reduction and for preventing recurrence. In addition, pelvic stabilization exercises and stretching of overactive or shortened muscles play a crucial role. It is important that conservative interventions are tailored to the individual’s specific needs, as the snapping hip syndrome can present in different forms and severities. Through a systematic literature review following the PRISMA methodology, 16 studies were selected from databases such as PubMed, PEDro, and Google Scholar. The findings support the hypothesis that reliable scientific evidence exists regarding the effectiveness of physiotherapeutic methods and techniques in the management of patients with snapping hip syndrome. This thesis contributes to a deeper understanding of the importance of early recognition and appropriate response to the snapping hip syndrome symptoms. Furthermore, it emphasizes the physiotherapist’s role in preventing the progression of symptoms and reducing the need for invasive interventions. In addition to clinical management, it also emphasizes the necessity of greater awareness, especially among the athletic population and professional staff, regarding preventive measures and the importance of seeking timely professional help upon the onset of characteristic symptoms of snapping hip syndrome.
Ključne besede:Snapping hip syndrome, physiotherapeutic management, injury prevention, hip biomechanics, rehabilitation.


Nazaj