| Naslov: | O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Glavati, Vesna (Avtor)
ID Dežman, Zlatko (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  EPF_2025_Vesna_Glavati.pdf (1,40 MB)
MD5: 5F03E735CF230215AB1F23508746FC69
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu. |
|---|
| Ključne besede: | kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | V. Glavati |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (98 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-13103 |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 265075203 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 16. 1. 2026;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 02.02.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 350 |
|---|
| Število prenosov: | 16 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
