Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Napake pri zdravljenju in uporabi zdravil
Avtorji:ID Begić, Ervina (Avtor)
ID Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Begic_Ervina_2026.pdf (958,50 KB)
MD5: 0D28E34C8E4B31D11E008471AEA0639E
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča: Napake pri zdravljenju in uporabi zdravil ostajajo ključna varnostna grožnja v sodobni zdravstveni dejavnosti, saj prizadenejo bolnike in povečujejo obremenitev zdravstvenih sistemov. Kljub številnim mednarodnim varnostnim pobudam in tehnološkemu napredku je pojavljanje teh napak še vedno visoko. Namen diplomske naloge je bil raziskati pojavnost napak pri medicinskem zdravljenju in uporabi zdravil s strani zdravstvenega osebja. Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketiranja zdravstvenih delavcev v terciarnih ustanovah. V vzorec je bilo vključenih 93 zdravstvenih delavcev. Analizirani so bili primarni in sekundarni viri ter strokovna literatura. Anketiranje je potekalo v mesecu oktobru 2025. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s pomočjo spletne strani 1ka in programom Microsoft Office Excel in jih grafično prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Večina anketiranih zdravstvenih delavcev je potrdila, da so se v praksi že srečali z medicinsko napako pri uporabi zdravil (78,5 %), pri čemer napake po lastni oceni nastopajo občasno (aritmetična sredina 3,1 na 5-stopenjski lestvici). Najpogosteje so navajali napake z napačnim odmerkom zdravila (27,7 %), napačno predpisanim ali izdanim zdravilom (20,6 %), napačno potjo aplikacije (13,3 %), napačnim časom aplikacije (14,4 %) ter napako pri identifikaciji bolnika (18,1 %). Med glavnimi dejavniki za nastanek napak izstopajo preobremenjenost osebja (27,1 %), pomanjkanje kadra (21,6 %), nejasna komunikacija v timu (20,6 %) in podobnost embalaže ali imen zdravil (17,4 %). Najpogosteje uporabljene strategije za preprečevanje napak so dvojno preverjanje odmerkov (39,7 %), uporaba standardiziranih protokolov in kontrolnih seznamov (23,4 %) in redna izobraževanja osebja (20,6 %). Razprava: Ugotovitve naloge potrjujejo pomen sistemskih ukrepov, stalnega izobraževanja ter krepitve kulture odprtega poročanja. Poseben poudarek je na aktivni vlogi medicinskih sester in vključevanju bolnikov v varno rabo zdravil, kar bistveno zmanjša pojavnost napak. Priporočila so usmerjena v personalizirano izobraževanje, večjo kadrovsko podporo, izboljšanje komunikacije in tehnološko optimizacijo postopkov
Ključne besede:varnost bolnikov, medicinske napake, zdravila, zdravstveno osebje.
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-13155 Novo okno
COBISS.SI-ID:267154691 Novo okno
Datum objave v ReVIS:05.02.2026
Število ogledov:308
Število prenosov:10
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Errors in Medical Treatment and Drug Use
Opis:Introduction: Medication and treatment errors remain a major patient‑safety threat in contemporary healthcare, as they harm patients and increase the burden on health systems. Despite numerous international safety initiatives and technological advances, the incidence of such errors remains high. The aim of this thesis was to examine the occurrence of medical treatment and medication‑use errors among healthcare professionals. Methods: A quantitative research design was used, with data collected through a questionnaire among healthcare workers in tertiary institutions. The sample included 93 healthcare professionals. Primary and secondary sources and professional literature were analysed. Data collection took place in October 2025, and the results were processed using the 1ka online tool and Microsoft Excel and presented in graphs and tables. Results: The majority of healthcare professionals surveyed confirmed that they had already encountered a medical error in the use of medicines in practice (78.5 %), with errors occurring occasionally according to their own assessment (arithmetic mean 3.1 on a 5-point scale). The most frequently cited errors were the wrong dose of the medicine (27,7 %), the wrongly prescribed or dispensed medicine (20,6 %), the wrong route of administration (13,3 %), the wrong time of administration (14,4 %) and the error in patient identification (18,1 %). The main factors responsible for the occurrence of errors include staff overload (27,1%), lack of staff (21,6 %), unclear communication within the team (20,6 %) and similarity of packaging or names of medicines (17,4 %). The most frequently used strategies for preventing errors are double-checking doses (39,7 %), the use of standardised protocols and checklists (23,4 %) and regular staff training (20,6 %). Discussion: The findings underline the importance of systemic measures, continuous education and strengthening a culture of open reporting. Particular emphasis is placed on the active role of nurses and on involving patients in the safe use of medicines, which can significantly reduce the occurrence of errors. The recommendations focus on personalised education, stronger staffing support, improved communication and technological optimisation of medication‑related processes.
Ključne besede:patient safety, medical errors, medication, healthcare staff.


Nazaj