Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The charter of fundamental rights of the European Union as an instrument of judicial Europeanisation
Avtorji:ID Vatovec, Katarina (Avtor)
Datoteke:.pdf 09_-_Katarina_Vatovec.pdf (148,84 KB)
MD5: 3624B7D597A682B221E6178C49834AEC
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FSMŠ - Nova Univerza - Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
Opis:the article examines whether and how the charter of Fun-damental rights of the European Union, as an autonomous source of EU primary law, can function as an instrument ofjudicial Europeanisation at the national level. Although the charter became legally binding with the entry into force of the Lisbon treaty, its effects on national—particularly consti-tutional—courts remain relatively understudied. to address this gap, the article develops an analytical framework con-sisting of four dimensions—doctrinal, institutional, normative, and discursive—conceived as a model for empirical studiesof charter-driven judicial Europeanisation. the usefulness of this framework is tested through an analysis of two decisions of the slovenian constitutional court that engage with EU law and, in that context, with the charter. While the examina-tion of only two decisions does not permit even partial, let alone comprehensive, conclusions regarding the Europeani-sation of constitutional adjudication through the charter, the findings suggest that the charter can influence the reasoning of the slovenian constitutional court and that the proposed framework identifies the presence of four dimensions in both decisions analysed. the analytical framework thus helps to identify the possible pathways through which the charter may influence and co-shape constitutional adjudication.
Ključne besede:Charter of Fundamental Rights of the European Union, judicial Europeanisation, constitutional court, Slovenia, case law
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2025
Založnik:Fakulteta za državne in evropske študije
Leto izida:2025
Št. strani:str.245-272
Številčenje:[Št.] 104
PID:20.500.12556/ReVIS-13189 Novo okno
UDK:342.7:347.9(497.4)
ISSN pri članku:1408-9653
COBISS.SI-ID:267620867 Novo okno
Datum objave v ReVIS:19.02.2026
Število ogledov:119
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Dignitas : revija za človekove pravice
Skrajšan naslov:Dignitas
Založnik:Nova revija, Nova revija, Fakulteta za državne in evropske študije, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
ISSN:1408-9653
COBISS.SI-ID:98923520 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v vlogi instrumenta sodne evropeizacije
Opis:Prispevek preučuje, ali in kako lahko Listina Evropske uni-je o temeljnih pravicah kot avtonomni vir primarnega prava Evropske unije deluje kot instrument sodne evropeizacije nanacionalni ravni. Čeprav je Listina z uveljavitvijo Lizbonske po-godbe decembra 2009 postala pravno zavezujoča, njeni učinki na nacionalna – zlasti ustavna – sodišča ostajajo razmeromapremalo raziskani. z namenom zapolnitve te vrzeli je v pri-spevku oblikovan analitični okvir, sestavljen iz doktrinarne, institucionalne, normativne in diskurzivne dimenzije, ki je za-snovan kot model za empirične raziskave sodne evropeizacije, ki jo spodbuja Listina. Uporabnost tega okvira se preveri na dveh odločbah slovenskega Ustavnega sodišča, ki posegata na področje prava Evropske unije in se v tem kontekstu nanašata tudi na Listino. Čeprav analiza dveh odločb Ustavnega sodišča ne omogoča niti delnih, še manj pa celovitih zaključkov glede evropeizacije ustavnosodne presoje prek Listine, ugotovitve kažejo, da Listina (lahko) vpliva na razlogovanje slovenskega Ustavnega sodišča, vzpostavljeni analitični okvir pa v obeh ana-liziranih odločbah zazna prisotnost doktrinarne, institucional-ne, normativne in diskurzivne dimenzije. Analitični okvir tako prispeva k prepoznavanju možnih načinov, prek katerih Listi-na (lahko) vpliva na ustavnopravno presojo in jo sooblikuje.
Ključne besede:listine Evropske unije o temeljnih pravicah, sodna evropeizacija, ustavno sodišče, Slovenija, sodna praksa, ustavnosodna presoja


Nazaj