| Naslov: | Zdravstvena nega pacienta z osebnostno motnjo |
|---|
| Avtorji: | ID Jusić, Lejla (Avtor) ID Pejić, Munira (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | DIP_Jusic_Lejla_2026.pdf (1,16 MB) MD5: D4F6A1845065D27EC5C06C4B2614B344
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
|
|---|
| Opis: | Teoretična izhodišča: V diplomskem delu obravnavamo zdravstveno nego pacienta z osebnostno motnjo, pri čemer izhajamo iz potrebe po boljšem razumevanju osebnostnih značilnosti, etioloških dejavnikov ter profesionalne vloge zdravstvene nege, katere nosilka je diplomirana medicinska sestra. Osebnostne motnje predstavljajo kompleksno področje dela, ki zahteva specifična strokovna znanja ter učinkovito komunikacijo. Namen raziskave v naši diplomski nalogi je bil preučiti, kako medicinske sestre razumejo koncept osebnosti in osebnostnih motenj, katere dejavnike tveganja prepoznavajo pri njihovem razvoju, kako doživljajo svojo profesionalno vlogo ter katere intervencije se po njihovem mnenju izkažejo za najučinkovitejše. Prav tako smo želeli raziskati, s katerimi izzivi se srečujejo pri delu s pacienti z osebnostnimi motnjami ter na kakšen način se z njimi soočajo v kliničnem okolju. Ugotovitve raziskave predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju kompleksnosti zdravstvene nege na področju osebnostnih motenj ter ponujajo izhodišča za izboljšanje strokovne prakse.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili izvedeni oktobra 2025. Teoretični del je oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter virov iz podatkovnih baz PubMed, COBISS, Google Učenjak in knjižnice Univerze v Novem mestu. V intervjuje je bilo vključenih 8 medicinskih sester.
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da medicinske sestre osebnost razumejo kot celoto psiholoških in vedenjskih značilnosti posameznika, osebnostne motnje pa kot odstopanja, ki ovirajo čustveno regulacijo pri posamezniku ter njegovo funkcioniranje v interakciji z drugimi. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek osebnostne motnje navajajo družinsko okolje, zgodnje travme, genetske vplive in socialne razmere. Za učinkovito obravnavo pacienta z osebnostno motnjo so pomembni terapevtski odnos, asertivna komunikacija, postavljanja meja ter kakovostno timsko sodelovanje. Med izzivi pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo medicinske sestre omenjajo manipulativno vedenje, komunikacijske težave, čustveno izčrpanost in težave pri ohranjanju profesionalnih meja.
Razprava: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da kakovostna obravnava pacienta z osebnostno motnjo zahteva poglobljeno strokovno znanje, kontinuirano izobraževanje, supervizijo in ustrezno organizacijsko podporo. Eden osrednjih poudarkov raziskave je bila vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo. Medicinske sestre so poudarile, da njihova vloga presega izvajanje osnovnih negovalnih postopkov in vključuje vzpostavljanje terapevtskega odnosa, uporabo asertivne in empatične komunikacije, postavljanje jasnih in doslednih meja ter sodelovanje v interdisciplinarnem timu. Medicinske sestre so terapevtski odnos opredelile kot temelj uspešne obravnave, saj omogoča občutek varnosti, zaupanja in stabilnosti pri pacientu. |
|---|
| Ključne besede: | Osebnostna motnja, zdravstvena nega, komunikacija, terapevtski odnos, dejavniki tveganja. |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-13954  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 280341763  |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 02.06.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 91 |
|---|
| Število prenosov: | 1 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |