Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI ŠOKOVNIH STANJIH
Avtorji:ID Lekše, Saša (Avtor)
ID Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 4401$$diplomska_naloga_sasa_lekse.pdf (1,06 MB)
MD5: 440A76E671D74AE34A90C904D0230857
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Šok je akutno, življenjsko ogrožajoče stanje, pri katerem pride do nezadostne perfuzije tkiv in posledično motene oskrbe s kisikom, kar vodi v okvaro organov in posledično v smrt pacienta. Šok delimo na štiri kategorije, hipovolemični, kardiogeni distributivni in obstruktivni šok. Zaradi hitrega napredovanja stanja sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje znakov ter pravočasno in ustrezno ukrepanje. Izvajalci zdravstvene nege imajo pri tem pomembno vlogo, saj prvi prepoznajo spremembe v pacientovem stanju in sodelujejo pri izvajanju nujnih intervencij. Namen raziskave je preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri šokovnih stanjih. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega izvajalcem zdravstvene nege. Uporabljen je bil priložnostni vzorec, v raziskavi pa sta sodelovala 102 anketiranca. Pri pripravi teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire strokovne ter znanstvene literature. Rezultati: V raziskavi sta sodelovala 102 anketiranca. Med njimi jih je imelo 44 % srednješolsko izobrazbo (zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre), 47 % visokošolsko izobrazbo (diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki) in 7 % drugo stopnjo visokošolske izobrazbe (magistrica zdravstvene nege in magister zdravstvene nege). Več kot polovica anketiranih je bila zaposlena na kirurškem oddelku. Rezultati raziskave kažejo, da imajo izvajalci zdravstvene nege dobro znanje o ukrepanju pri pacientu v šokovnem stanju, vendar se pojavljajo določene pomanjkljivosti pri poznavanju patofiziologije šoka. Ugotovili smo, da bi izvajalci zdravstvene nege potrebovali dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja s področja šokovnih stanj, predvsem z namenom nadgradnje teoretičnega znanja in izboljšanja praktičnih kompetenc pri obravnavi pacientov v kritičnem stanju. Razprava: Za izvajalce zdravstvene nege je pomembno, da imajo dovolj znanja o šokovnih stanjih in izvajanju ukrepov pri šoku, saj se, kot je razvidno iz raziskave, več kot polovica redko srečuje s takimi stanji. Izvajalci zdravstvene nege morajo delovati znotraj tima zdravstvene nege, morajo biti sposobni hitrega ukrepanja, da izboljšajo izid zdravljenja pacienta.
Ključne besede:Šok, šokovna stanja, izvajalci zdravstvene nege, zdravstvena nega.
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-14138 Novo okno
Datum objave v ReVIS:02.07.2026
Število ogledov:55
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE ROLE OF HEALTHCARE PROVIDERS IN SHOCK
Opis:Theoretical starting points: Shock is an acute, life-threatening condition in which inadequate tissue perfusion and consequently impaired oxygen supply occur, leading to organ failure and ultimately the death of the patient. Shock is classified into four categories: hypovolemic, cardiogenic, distributive, and obstructive shock. Due to the rapid progression of the condition, early recognition of signs and timely and appropriate intervention are of crucial importance. Nurses and other healthcare professionals play an important role in this process, as they are often the first to recognize changes in the patient’s condition and participate in the implementation of emergency interventions. The aim of the study is to examine the role of healthcare professionals in the management of shock states. Method: The research was based on a quantitative research approach and a descriptive research method. Data were collected using a structured questionnaire intended for healthcare professionals. A convenience sampling method was applied, and 102 respondents participated in the study. In preparing the theoretical part of the thesis, both primary and secondary sources of professional and scientific literature were used. Results: A total of 102 respondents participated in the study. Among them, 44% had a secondary-level education (healthcare technicians and secondary-level nurses), 47% had a higher education degree (registered nurses and graduate healthcare professionals), and 7% had a second-cycle higher education degree (Master’s degree in Nursing). More than half of the respondents were employed in surgical departments. The results of the study show that healthcare professionals generally have good knowledge of managing patients in shock; however, certain deficiencies were identified in their understanding of the pathophysiology of shock. It was found that additional professional education and training in the field of shock states would be necessary, primarily to upgrade theoretical knowledge and improve practical competencies in the management of critically ill patients. Discussion: It is important for healthcare professionals to have sufficient knowledge about shock states and shock management, as more than half of them rarely encounter such conditions, as shown by the research. Healthcare professionals must work within a healthcare team and be able to act quickly to improve the patient's treatment outcome.
Ključne besede:Shock, shock states, nursing professionals, nursing care.


Nazaj