Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Raziskovalna pot Branislave Sušnik v Paragvaju – procesi resocializacije in preoblikovanja identitete : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanosti
Avtorji:ID Saksida, Aleksandra (Avtor)
ID Terčelj, Marija Mojca (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Saksida_Aleksandra__dr_2025.pdf (9,82 MB)
MD5: 680BDD40B0EE39156728A671A191F3D2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Osebno in poklicno pot antropologinje Branislave Sušnik (1920–1996), ki je iz Slovenije imigrirala najprej v Argentino in nato v Paragvaj, sta v dvajsetem stoletju oblikovala dva kulturna prostora: srednjeevropski in južnoameriški. Svoje dolgoletno antropološko raziskovalno delo je posvetila paragvajskim staroselskim skupnostim v prepričanju o enakovrednosti različnih kultur in načinov življenja. Z njenimi deli ostajajo trajno zapisane družbene in kulturne prakse paragvajskih staroselskih skupnosti, njihove etnografske in etnolingvistične značilnosti v obdobju njenega raziskovanja, kar bi sicer izginilo v pozabo. Še več, veliko svojih zrelih del je posvetila analizi zgodovinskega družbenega in kulturnega razvoja staroselcev Paragvaja. S tem je napovedala pot k humanistično usmerjeni antropologiji. Pokazala je, da antropologija ni le študij kultur, temveč študij človeka kot družbenega, simbolnega in čustvenega bitja v določenem zgodovinskem obdobju in prostoru. Z analizo njenih terenskih zapisov ter primerjavo s sodobniki in novimi antropološkimi tokovi, je mogoče prepoznati, kako se v njenih delih prepletata osebni proces resocializacije in znanstveni pristop do problematike akulturacije staroselcev. Njen osrednji raziskovalni koncept je triada »misliti, govoriti, delati«, s katerim opozarja na soodvisnost jezika, družbenih in kulturnih praks pri oblikovanju identitete. Sušnik je ena izmed predstavnic paradigme, da je antropolog aktivni udeleženec pri terenskem raziskovanju, da osebna življenjska pot, migracija in resocializacija raziskovalca vplivajo na epistemološke izbire, raziskovalne metode in znanstvene interpretacije. Posebej jo je zanimal odnos med jezikom in psihosocialno strukturo plemenskih skupnosti iz različnih jezikovnih družin. Pri tem govori o vplivu »psihomentalnega značaja« na kulturo in nasprotno. Veliko je prispevala k razumevanju kulture in načina življenja južnoameriških staroselcev.
Ključne besede:paragvajski staroselci, »adaptivni dinamizem«, »psihomentalnost«, resocializacija in akulturacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:A. Saksida
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:150 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-14242 Novo okno
UDK:929Sušnik B.(043.3)
COBISS.SI-ID:284682755 Novo okno
Datum objave v ReVIS:14.07.2026
Število ogledov:62
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The personal and professional path of Slovenian anthropologist Branislava Sušnik (1920–1996), who emigrated from Slovenia first to Argentina and later to Paraguay, was shaped in the twentieth century by two cultural spheres: the Central European and the South American. She dedicated her long-standing anthropological research work to the indigenous communities of Paraguay, guided by the conviction of the equal value of different cultures and ways of life. Through her publications, she permanently recorded the social and cultural practices of Paraguayan indigenous communities and their ethnographic and ethnolinguistic traits, everything that would otherwise have disappeared. Many of her mature works were dedicated to the analysis of the historical, social, and cultural development of the indigenous peoples of Paraguay. With her work, she created the path to humanistically oriented anthropology. She demonstrated that anthropology is not only the study of cultures, but also the study of humans as social, symbolic, and emotional beings situated in specific historical contexts. By analyzing her field notes and comparing them with work of her contemporaries and emerging anthropological trends, it is possible to discern how her personal process of resocialization is intertwined with her scientific approach to the acculturation of indigenous peoples and her methodological frameworks. Her central concept is the triad of “thinking – speaking – acting,” which emphasizes the interdependence of language, social practice, and cultural behavior in the formation of identity. Sušnik is one of the representatives of the paradigm that views the anthropologist as an active participant in field research. She demonstrates that a researcher’s personal life journey, migration, and resocialization influence their epistemological choices, research methodologies, and scientific interpretations. She was particularly interested in the relationship between language and the psychosocial structures of tribal communities from different linguistic families. She explored the mutual influence between what she called the psychomental character and culture. Sušnik made a significant contribution to the understanding of the cultures and ways of life of South American indigenous peoples.
Ključne besede:Paraguayan indigenous peoples, adaptive dynamism, psychomentality, resocialization and acculturation


Nazaj