Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:UČINEK STRAHU, KRIVDE IN POHLEPA NA NAKUPNO NAMERO V DIREKTNEM MARKETINGU: MINI EKSPERIMENT NA SLOVENSKIH POTROŠNIKIH
Avtorji:ID Mulej, Jošt (Avtor)
ID Lisac, Aleš (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 11214$$zakljucno_delo.pdf (4,59 MB)
MD5: 5C83FD86DD8123EC34C6B7AD01F80616
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:GeaCol - Gea College
Opis:V tem diplomskem delu je predstavljena analiza o tem, kako strah, krivda in pohlep vplivajo na namero potrošnikov, da kupijo izdelek. Ti dejavniki so bili preverjeni tako, da je bil uporabljen digitalni direktni marketing za prodajo podjetniške igre za otroke z imenom Firma Kids. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, kako se odzivi uporabnikov razlikujejo, ko so ti izpostavljeni različnim čustvenim sporočilom. To delo je pomembno za okolja, kjer ljudje težko ostanejo zbrani in kjer je na voljo veliko različnih ponudnikov. Za glavni cilj je bilo določeno, da se podrobno opišejo učinki vsakega sprožilca, preverijo vnaprej določene trditve in pripravijo navodila za uporabo teh metod v praksi. Na slovenskem trgu je bil izveden manjši eksperiment, pri katerem so bile preko platforme Meta aktivirane oglaševalske kampanje, ki so bile nato sistematično pregledane. Rezultati potrjujejo, da čustveni sprožilci določajo, v kolikšni meri se uporabniki odzivajo na vsebino. To je razvidno iz dejstva, da so oglasi z elementi strahu privabili največje število ljudi, oglasi s prvinami krivde nekoliko manjše število, oglasi z elementi pohlepa pa najmanjše število ljudi. Iz analize je razvidno, da pogosto klikanje na oglase ni nujno povezano s tem, da se oseba na koncu odloči za nakup. Ta razlika je opazna med tem, kako ljudje zaznajo oglas in koliko jih dejansko opravi nakup. Pri opazovanju podatkov so opazne razlike med demografskimi skupinami, saj so se skupine ljudi na čustvena sporočila odzvale na različen način. Raziskava potrjuje, da je nujno upoštevati moralna pravila pri uporabi čustev. Do tega pride ker prevelik pritisk na čustva povzroči, da ljudje manj zaupajo blagovni znamki.
Ključne besede:digitalni direktni marketing, čustveni sprožilci, strah, krivda, pohlep, nakupna namera, Meta, etika, potrošniško vedenje, eksperiment
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-14288 Novo okno
Datum objave v ReVIS:16.07.2026
Število ogledov:52
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Nazaj