Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vpliv in učinkovitost terapije z ogledalom na okrevanje zgornjega uda po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Habjanič, Mia (Avtor)
ID Koprivnik, Matej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Magdič, Jožef (Komentor)
Datoteke:.pdf Habjanic_Mia_dd_2026.pdf (1,37 MB)
MD5: 03E2BB13BE39A3594244FC9B30E20976
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Možganska kap (MK) predstavlja enega najpogostejših vzrokov dolgotrajne invalidnosti in pogosto vodi v zmanjšano motorično funkcijo zgornjega uda, kar pomembno vpliva na samostojnost in kakovost življenja bolnikov. V rehabilitaciji ob konvencionalnih pristopih vse pogosteje uporabljamo tudi terapijo z ogledalom, katere namen je z vizualno povratno informacijo spodbuditi motorično okrevanje. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti učinkovitost terapije z ogledalom pri okrevanju zgornjega uda po MK. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje raziskav je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in PEDro z uporabo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku. V pregled je bilo vključenih 14 randomiziranih kontroliranih raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025. Metodološko kakovost raziskav smo ocenili z lestvico PEDro. Rezultati: Rezultati kažejo, da je terapija z ogledalom v več raziskavah povezana z izboljšanjem motorične funkcije zgornjega uda, predvsem glede na rezultate lestvice Fugl-Meyer (FMA). Pri funkcionalni sposobnosti zgornjega uda, dejavnostih vsakdanjega življenja in senzoričnih funkcijah so rezultati manj enotni. Izboljšanja so pogosto prisotna v eksperimentalni in kontrolni skupini, vendar brez natančne prednosti v prid terapije z ogledalom. V nekaterih primerih je terapija z ogledalom po učinkovitosti primerljiva z drugimi rehabilitacijskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom lahko pozitivno vpliva na motorične funkcije zgornjega uda po MK, njeni učinki na druga področja so manj enotni. Smiselno jo je obravnavati in vključevati kot dopolnilni del celostne obravnave problematike zgornjega uda po MK, ne pa kot samostojno terapevtsko metodo. Za natančnejšo opredelitev njene učinkovitosti so potrebne dodatne kakovostne raziskave z bolj primerljivimi protokoli.
Ključne besede:možganska kap, rehabilitacija po MK, terapija z ogledalom, zgornji ud, motorična funkcija, fizioterapevtska obravnava
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:M. Habjanič
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:56 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-14328 Novo okno
UDK:616.831-005.1:615.851.3(043.2)
COBISS.SI-ID:285524995 Novo okno
Datum objave v ReVIS:21.07.2026
Število ogledov:141
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: Stroke is one of the leading causes of long-term disability and is often associated with impaired upper limb motor function, which significantly affects patients’ independence and quality of life. In addition to conventional rehabilitation approaches, mirror therapy has increasingly been used as a complementary method aimed at improving motor recovery through visual feedback. The aim of this thesis was to evaluate the effectiveness of mirror therapy in improving upper limb motor function after stroke based on a systematic review of the literature. Methods: This thesis is based on a qualitative research approach using a systematic review of the literature. The search was conducted in PubMed, ScienceDirect and PEDro databases using keywords in both Slovenian and English. A total of 14 randomized controlled trials published between 2015 and 2025 were included. The methodological quality of the studies was assessed using the PEDro scale. Results: The findings indicate that mirror therapy is associated with improvements in upper limb motor function in most studies, particularly as measured by the Fugl-Meyer Assessment (FMA). In some studies, the experimental group showed statistically significant improvements compared to the control group, while in others no significant differences between groups were found. Results related to functional ability, activities of daily living, and sensory function were less consistent. Improvements were often observed in both groups, without a clear advantage of mirror therapy. In some cases, mirror therapy showed comparable effects to other rehabilitation approaches. Conclusion: Mirror therapy can have a positive effect on upper limb motor function after stroke, especially when used as a complement to conventional rehabilitation. Its effects on other functional outcomes are less consistent, therefore it should be considered as part of a comprehensive rehabilitation program rather than a standalone superior method. Further high-quality research with more standardized protocols is needed to better define its effectiveness.
Ključne besede:stroke, post-stroke rehabilitation, mirror therapy, upper limb, motor function, physiotherapy intervention


Nazaj