Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti : magistrsko delo
Avtorji:ID Jeglič, Bor (Avtor)
ID Anžič, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Jeglic_Bor_i2016.pdf (1,33 MB)
MD5: 9BECF6CE87898F824415059FA05CFB98
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede:organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:[B. Jeglič]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:VII, 129 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-1609 Novo okno
UDK:343.341:355.02(100)(043.2)
COBISS.SI-ID:1024551777 Novo okno
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Datum objave v ReVIS:22.08.2017
Število ogledov:11785
Število prenosov:280
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:This master thesis represents development of strategic concept of detecting and preventing organized crime on the international, European Union and national level, and measures, which could contribute to more efficient combat against this relatively new social phenomenon. In the past, the international community did not have a coordinated response to this challenging criminal activity. Number of measures accepted was not adequate and methodically linked. It would be necessary to upgrade the existent or form a new developed paradigm, regarding the predicted trends and indicators. Organized crime has transnational characteristics, and without developing joined international strategy on fighting organized crime and participating in its investigation, we are condemned to failure. At the same time, we cannot overlook the fact, that investigating serious criminal offences, including organized crime activities, with classic measures and investigative tools, it is not efficient any more. Therefore, use of covert investigation measures represents ˝sine qua non˝ of contemporary detection of those activities, taking into consideration that misusing those measures and possibilities of human rights violation are many-sided. Differently organized security agencies, disunited standard of proof and its time limitation, to some extent lower or even make impossible to efficiently investigate serious criminal offences and combat organized crime. On the base of comparative analysis of those standards between different countries, we have defined changes, which could enable higher methodical, legislation and operative level of adjustment in Slovene investigative practice and assure more efficient combat against organized crime groups and their activities.


Nazaj