Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Človekove pravice duševno bolnih oseb : diplomsko delo
Avtorji:ID Kocbek, Rebeka (Avtor)
ID Letnar Černič, Jernej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Kocbek_Rebeka_i2016.pdf (1,06 MB)
MD5: A3ACB67AB0C31DEA2C442C1E72C1F244
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Ključne besede:duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:[R. Kocbek]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:VI, 54 f.
PID:20.500.12556/ReVIS-1620 Novo okno
UDK:342.7:159.972(043.2)
COBISS.SI-ID:1024554081 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1 stopnje bolonjskega študija;
Datum objave v ReVIS:24.08.2017
Število ogledov:4887
Število prenosov:210
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The human rights of mentally ill persons are defined in the Universal Declaration of Human Rights, the Constitution of the Republic of Slovenia, Mental Health Act and in various treaties and conventions. The Mental Health Act of the Republic of Slovenia, as such, has been in force since 2008. There has been much controversy and disagreement, as well as criticism concerning the adoption of the act, mostly on account of weaknesses in the act which Žmitek pointed to. The concept of a mentally ill person is somewhat familiar, but when faced with the concepts of a mentally ill person and mental development impairments, most people find themselves in a dilemma. Often times people confuse the two concepts and this is why it is important to differentiate between them. In mentally-ill patients it is important to emphasise the importance of human rights and respect for them, because lack of respect can lead to abuse of the rights. These persons encounter difficulties in society and require help. Help is especially needed during hospitalisation so as to avoid violation or abuse of human rights. Documents such as the Green Paper, the European Pact for Mental Health and Well-Being and the Action Plan for Mental Health in Europe are all documents, which contribute to improving the status of mentally-ill persons in society and the Member States of the European Union.


Nazaj