Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Posebnosti prekrškovnega postopka pri skritih meritvah hitrosti
Avtorji:Plečnik, Jure (Avtor)
Tratar, Boštjan (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:Hitrost je v Sloveniji že mnogo let še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Z uveljavitvijo Zakona o občinskem redarstvu v letu 2006 lahko govorimo o novem represivnem organu, katerega pristojnost zajema tudi izvajanje meritev hitrosti. Zakonodajalec pa je pri pisanju zakona poskrbel tudi za manjše presenečenje, ki še danes bega tako prekrškovne organe kot tudi strokovno javnost, saj je v določbe Zakona o pravilih cestnega prometa zapisal, da lahko občinski redarji meritve hitrosti izvajajo izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika.To dejstvo se je skozi prakso prekrškovnih organov večkrat pokazalo kot neustrezno, saj so postopki obravnave prekrškov pri takšnem izvajanju meritev hitrosti zelo specifični in se bistveno razlikujejo od običajnih postopkov izvajanja meritev hitrosti, ki jih v praksi največkrat izvaja policija, kjer je kršitelj ustavljen na samem kraju storitve prekrška in je s kršitvijo in sankcijami za prekršek seznanjen takoj. Zaradi dejstva, da pri takšnem izvajanju meritev hitrosti kršitelji niso takoj seznanjeni s storjenim prekrškom, so takšne meritve hitrosti med prekrškovnimi organi dobile vzdevek "skrite meritve hitrosti".Neučinkovitost pri umirjanju hitrosti je v Sloveniji očitna, saj hitrost kot glavni vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami še vedno predstavlja največji problem pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Magistrsko delo obravnava posebnosti prekrškovnega postopka pri skritih meritvah hitrosti ter pravno ureditev z vidika dveh prekrškovnih organov, policije in občinskega redarstva. Problematika je predstavljena predvsem s stališča prometne varnosti, kjer ugotavljamo tudi,kakšna je sama učinkovitost izvajanja skritih meritev hitrosti v praksi. Na podlagi teh ugotovitev je možno oblikovati ustrezne pravne norme in pripraviti oceno o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi učinkovito pripomogla k izboljšanju prometne varnosti v cestnem prometu in zmanjšanju števila smrtnih žrtev prometnih nesreč.
Ključne besede:hitrost, prekrškovni organi, meritve hitrosti, občinska redarstva, policija
Leto izida:2018
Založnik:[J. Plečnik]
Izvor:Kranj
UDK:343.791(043.2)
COBISS_ID:2053179574 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Število ogledov:2983
Število prenosov:216
Datoteke:.pdf RAZ_Plecnik_Jure_i2018.pdf (1,18 MB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Nazaj