Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI)
Avtorji:Puzavac, Damjan (Avtor)
Dežman, Aljoša (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju: ZOPNI) ureja kogenten odvzem nezakonito pridobljenega premoženja s sodno odločbo v civilnem pravdnem postopku. Kot tožnik nastopa državni tožilec v okvirih svojih zakonitih pristojnosti, kot toženec pa oseba, zoper katero je uveden predkazenski ali kazenski postopek. Temeljni problem obravnavane ureditve je, da slednja predstavlja močan poseg v civilno-pravno kakor tudi ustavno-pravno varovano pravico do zasebne lastnine, saj morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za odvzem tako pridobljenega premoženja. Ker predstavlja pravna ureditev ZOPNI izjemo od temeljnega načela varstva zasebne lastnine, jo je potrebno uporabljati previdno in kar se da restriktivno. Glede ureditve ZOPNI ni izoblikovane prav veliko sodne prakse. Gre za novejšo ureditev, kjer se bo preko sodnih odločb dokončna uravnoteženost ureditve šele izoblikovala. Prvi primeri uporabe zakonske ureditve v praksi kažejo na relativno intenziven pristop sodišč, kar je po stališču avtorja tega diplomskega dela zelo vprašljivo,gledano z vidika pravne varnosti in zaščite ustavnopravnih zavarovanih kategorij. Kljub siceršnji ustavnopravni skladnosti ureditve ZOPNI, z našim ustavnim redom, bo osrednji izziv ustavnosodne prakse ugotoviti, skladnost sodne prakse rednih sodišč z ustavnimi načeli. Šele na tem mestu se bo izoblikovala predvidljiva in uravnotežena ureditev, ki bo pokazala meje dopustnosti uporabe tega instituta in posledično civilnopravnega poseganja v zasebno lastnino subjektov zasebnega prava.
Leto izida:2017
Založnik:[D. Puzavac]
Izvor:Ljubljana
UDK:343.272(043.2)
COBISS_ID:2053214902 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Število ogledov:2488
Število prenosov:167
Datoteke:.pdf RAZ_Puzavac_Damjan_i2017.pdf (852,36 KB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Opis:Slovenian Confiscation of Proceeds of Crime Act (CPCA) regulates the mandatory expropriation of the assets, which have been gained illegaly with the judiciary decree in the civil litigation proceeding. The party, acting as the plaintiff is the state prosecutor, whereas the position of the defendant occupies the party, which is the subject of the instituted pre-criminal or criminal proceeding.Central problem of the above mentioned regulation is in the fact, that it presents the strong intervention into the protected subjective right to the private property, which is the category, protected by the civil law as well as by the constitutional law. Therefore the strictly imposed conditions by the law for such an expropriation must be fulfilled. because the legal regulation of CPCA presents the exception of the general principle ofthe protection of the private property, it should be performed carefully and restrictively. There is not a plenty of judicial praxis regarding the CPCA yet, because it is recently imposed regulation, where only the praxis will figure out its final balance. The first examples of the practical use of the above mentioned legal regulation, however, show the relatively intensive approach of the judiciary, what is, according to the opinion of the author of this work, debatable from the aspect of the legal security and from the aspect of the constitutionally protected categories. Despite of the constitutional correspondence of the regulation of CPCA with the Slovenian constitutional order, the central challenge of the constitutional praxis will be into determining the conformity of the praxis of the ordinary courts with the constitutional principles. Only on this point the predictable and balanced regulation will be figured out, which will set down the edges of the legal use of this institute and, consequently, of the civil-law interferrence into the private property of the subjects of private-law.
Ključne besede:Zaplemba premoženja


Nazaj