Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov
Avtorji:ID Kurtović, Sanijela (Avtor)
ID Jerovšek, Tone (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Kurtovic_Sanijela_i2018.pdf (736,24 KB)
MD5: AAEE5A11ACCE4070921AFB5BF5F38E81
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Ključne besede:alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:[S. Kurtović]
Leto izida:2018
Leto izvedbe:2018
Št. strani:VII, 81 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-5269 Novo okno
UDK:347.919.1
COBISS.SI-ID:2053248950 Novo okno
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 16. 10. 2018;
Datum objave v ReVIS:18.10.2018
Število ogledov:2984
Število prenosov:159
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Nazaj