| Naslov: | Častni konzuli v Republiki Sloveniji : diplomsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Gadnik, Daša (Avtor)
ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Gadnik_Dasa_i2018.pdf (897,00 KB)
MD5: 3F24DE90839D353F6C3108D19702FC44
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Da lahko država odpre konzularno predstavništvo v drugi državi, mora najprej vzpostaviti konzularne odnose s to državo, zakar je potrebno medsebojno soglasje. Čeprav je institut častnega konzula precej star, je bil kodificiran šele z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963, ki je tudi temeljni vir konzularnega prava. Le-ta loči dve vrsti konzularnih funkcionarjev: -poklicne in častne konzularne funkcionarje. Poklicni (karierni) konzularni funkcionarji so uslužbenci države pošiljateljice s polnim delovnim časom. Zanje je to poklicna dejavnost, za katero prejemajo plačo, pri tem pa ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti v državi sprejema. Častni (nekarierni, nepoklicni) konzularni funkcionarji pa so navadno državljani države sprejemnice, čeprav delujejo po navodilih države pošiljateljice; poleg svoje osnovne dejavnosti konzularno funkcijo opravljajo kot častno službo in zanjo ne prejemajo plače. Naloge poklicnih in častnih konzulov se v teoriji ne razlikujejo, kar pomeni, da častni konzuli lahko opravljajo vse konzularne naloge ali pa le del nalog. Običajno se ukvarjajo predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist države pošiljateljice, skrbijo za vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, kulturnih in prijateljskih odnosov med državo pošiljateljico in državo sprejemnico ter zaščito interesov države pošiljateljice in njenih državljanov. Da lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo jim Dunajska konvencija o konzularnih odnosih zagotavlja določene olajšave, privilegije in imunitete. Institut častnih konzulov je fakultativne narave, tako da se vsaka država svobodno odloča o imenovanju in sprejemanju častnih konzulov. Slovenija je leta 1992 ratificirala nasledstvo Dunajske konvencije o konzularnih odnosih in še istega leta je bil imenovan prvi častni konzul v Republiki Sloveniji, v zadnjih letih pa število častnih konzulov pri nas hitro narašča. Ti so za matične države poceni rešitev, pri tem pa opravljajo kar večino nalog poklicnih konzulov. |
|---|
| Ključne besede: | konzularni odnosi, častni konzularni funkcionarji, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, častni konzuli, konzularno pravo, diplomatsko pravo |
|---|
| Kraj izida: | Nova Gorica |
|---|
| Kraj izvedbe: | Nova Gorica |
|---|
| Založnik: | [D. Gadnik] |
|---|
| Leto izida: | 2018 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2018 |
|---|
| Št. strani: | VI, 60 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-5833 |
|---|
| UDK: | 341.8(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 2053259446 |
|---|
| Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 12.06.2019 |
|---|
| Število ogledov: | 4216 |
|---|
| Število prenosov: | 232 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
