Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Primerjava mediacije v notranjem in mednarodnem pravu : diplomsko delo
Avtorji:ID Kavčič, Rebecca (Avtor)
ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Kavcic_Rebecca_i2019.pdf (814,41 KB)
MD5: 3CA4D97157350BC1EFEEDA62CD06FAE5
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo zaključne refleksije študija
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, pri kateri tretja nepristranska oseba ali skupina oseb (mediatorjev) vodi sprte stranke skozi postopek in jim s svojimi predlogi pomaga doseči sporazum o spornih vprašanjih. Za stranke so bistveni ohranitev moči odločanja, hitrost postopka, nižji stroški in odsotnost stresa. Postopek mediacije se uporablja tako v notranjem kot tudi v mednarodnem pravu. V diplomskem delu je kot notranje pravo obravnavano in uporabljeno nacionalno pravo Republike Slovenije. Bistvena razlika med mediacijo v notranjem in mednarodnem pravu je v pomembnosti mednarodnopravnega načela suverene enakosti držav v povezavi z načelom prostovoljnosti, ki je v mednarodnem pravu ključnega pomena. Razlikujeta se tudi v naravi sporov, ki jih obravnavata, saj so le-ti v mednarodnih mediacijah pretežno politične, v notranjem pravu pa večinoma dejanske in pravne narave. Drugačna sta normiranost postopka in pravni okvir, saj so zaradi odsotnosti enotnega zakonodajalca, pravosodnega organa in izvršilnega organa odnosi v mednarodnem pravu bistveno bolj prepuščeni v oblikovanje subjektom. Razlikujejo se vrste strank in izvajalci mediacije. V mednarodnih sporih so stranke največkrat države in mednarodne organizacije, mediatorji pa tretje države, medtem ko so stranke mediacije v notranjem pravu fizične in pravne osebe, vlogo mediatorjev pa imajo tretje fizične osebe. Na podlagi analitične in komparativne metode se lahko povzame, da sta si postopka na prvi pogled sorodna, cilj obeh je rešiti spor med strankami v konfliktu, vendar ko se poglobimo v strukturo, ugotovimo, da se v pomembnih podrobnostih tudi razlikujeta.
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[R. Kavčič]
Leto izida:2019
Leto izvedbe:2019
Št. strani:59 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-5961 Novo okno
UDK:347.965.42:340.5(043.2)
COBISS.SI-ID:2053343670 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 13. 08. 2019;
Datum objave v ReVIS:26.08.2019
Število ogledov:2132
Število prenosov:157
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Mediation is one of the forms of alternative dispute resolution, in which a third impartial party (mediator/s) leads the disputing parties through the process and helps them with prepositions, to reach an agreement. Main benefits in mediation are that disputing parties retain the power of decision-making, the speed of process, low costs and the absence of stress. Mediation is used in internal (domestic) law, as well in international law. In this thesis Slovenian national law is applied as internal law. The essential difference between mediation in domestic law and international law is the key importance of international legal principle of the sovereignity of States in relation to the principle of voluntarism. They also differ in the nature of the disputes they deal with, since in international mediation are mostly politicaly narrowed and disputes in domestic law have mostly real and legal nature. There is also different legal framework of mediation procedure, because in the absence of a single legislator, judicial authority and executive body, relations in international law are significantly more left to the formation of subjects. There are as well different types of disputing parties and mediators. In international disputes, the disputing parties are mostly states and international organizations, and mediators are third countries, while in domestic law the disputes are mostly between individuals and legal entities while mediators are normally impartial individuals. Based on analytical and comparative methods, it can be summarized that the procedures are at first sight related, the aim of both is resolving the dispute between conflicted parties, but when we deepen ourselves into the structure of both procedures, we come to realisation, that they differ in some basic details.
Ključne besede:Mediacija


Nazaj