Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Na poti k uresničevanju arbitražne odločbe Republika Slovenija in Republika Hrvaška : magistrsko delo
Avtorji:ID Ravnik, Tea (Avtor)
ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Ravnik_Tea_i2019.pdf (1,89 MB)
MD5: 9A336E539D6905FDBCB2D7744969D18D
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:Leta 1991, takoj po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, je razmejitev teritorialnega morja med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu pripeljala do spora med dvema neodvisnima in avtonomnima državama. Tržaški zaliv je bil razdeljen na dva bolj ali manj enaka dela, in sicer na italijanski del ter na del, ki je pripadel nekdanji Jugoslaviji. Razmejitveno območje je na eni strani omejevala hrvaška in slovenska obala ter podedovana italijanska meja na drugi strani. Kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško se konča v Piranskem zalivu, ki dejansko leži znotraj Tržaškega zaliva. Ko se je mejni spor med državama iz bilateralne ravni prenesel na mednarodno raven, saj so se pristopna pogajanja prepletala z rešitvijo mejnega vprašanja, sta državi svoj spor prepustili v odločanje arbitražnemu sodišču, ki sta ga ustanovili leta 2009 s podpisanim arbitražnim sporazumom v Stockholmu. Leta 2017 je arbitražno sodišče izdalo končno arbitražno odločbo, s katero naj bi se mejni spod med bivšima jugoslovanskima republikama tudi zaključil. 29. junija je predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume predstavil razsodbo o poteku meja med Slovenijo ter Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta določili mejo na kopnem in na morju. Cilj magistrskega dela je celovit pregled slovensko-hrvaškega ozemeljskega spora, z največjim poudarkom na arbitražni odločbi iz junija leta 2017. Čeprav ima ta mejni spor svoj izvor že v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je v celoti razvil za časa osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ko se je prvič pojavilo vprašanje mejne opredelitve.
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:[T. Ravnik]
Leto izida:2019
Leto izvedbe:2019
Št. strani:[8], 90 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-6135 Novo okno
UDK:347.918(497.4)(497.5)(043.2)
COBISS.SI-ID:2048025828 Novo okno
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 7. 11. 2019;
Datum objave v ReVIS:08.11.2019
Število ogledov:2140
Število prenosov:145
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:In 1991, right after the dissolution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia was the delimitation of the territorial sea between Slovenia and Croatia one of the main problems between two countries. The Gulf of Trieste was divided into two more or less equal parts. One part was Italian and the other part was the part of former Yugoslavia. On one side we had the Slovenian and Croatian coast and the Italian inherited coast on the other side. The land border between Slovenia and Croatia has its end in the Piran bay, which is actually the part of Gulf of Trieste. As the Croatian entry into the EU was mixed with the border dispute, it was transferred from the bilateral level into international. The countries decided that the arbitration is the right way to solve the long lasting border dispute, so in 2009 an arbitral tribunal was established and the border dispute was the problem that had to be solved. In 2017 the tribunal issued a final arbitration award, and the border dispute between Slovenia and Croatia about land border and the sea delimitation was solved. My main goal with my master%s thesis is a comprehensive overview of the Slovenian-Croatian border dispute, including the history of solving the problem, with greatest emphasis on the arbitration award from 2017. This border dispute has its roots in Socialist Federal Republic of Yugoslavia, but its has reached its peak when both of the countries became independent.
Ključne besede:Arbitraža


Nazaj