Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Analiza in primerjava pristojnosti med Nürnberškim sodiščem in ICC : magistrsko delo
Avtorji:ID Brezavšček, Andrej (Avtor)
ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Brezavscek_Andrej_i2020.pdf (1,04 MB)
MD5: C15C2EBDBCEA62DCBB8CA1A0E46D328B
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Magistrsko delo temelji na analizi in primerjavi pristojnosti dveh velikih sodišč, katerih doprinos kroji mednarodno kazensko pravo moderne zgodovine. Nürnberško sodišče in ICC sta sodni instanci, ki sta označeni kot dva najodmevnejša koraka mednarodnega kazenskega prava 20. stoletja. Ne glede na to, da je med njima vrsta konceptualnih razlik, je vsako posebej enako pomembno in zaznamuje doprinos civilizacijskim doseţkom, za katerimi lahko človeštvo ponosno stoji. Smisel in namen obeh sodišč je v osnovi isti, to je izkoreninjenje nekaznovanosti najhujših zločincev. Prvo delujoče mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno kmalu po koncu druge svetovne vojne, 8. avgusta 1945, ko so vlade drţav zaveznic sklenile Londonski sporazum, katerega sestavni del je bil Statut Mednarodnega vojaškega sodišča. Začetki opredeljevanja mednarodnih hudodelstev so bili takrat v povojih z zelo okorelimi definicijami. Nürnberško sodišče je bilo pristojno za hudodelstva zoper mir, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki so jih zagrešili pripadniki evropskih sil Osi. Sledil je razvoj ideje mednarodnega kazenskega sodišča preko ad hoc sodišč z isto temeljno funkcijo, a dokaj omejenim dosegom obravnave zločinov. 17. julija 1998 je bilo s sprejetjem Rimskega statuta ustanovljeno ICC, ki je začelo delovati leta 2002. Razvoj samih opredelitev kaznivih dejanj je več kot očiten. Drţave so se odločile sprejeti pristojnost stalnega mednarodnega kazenskega sodišča za najteţja hudodelstva, ki se tičejo celotne mednarodne skupnosti, in sicer za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva ter agresijo.
Kraj izida:Nova Gorica
Kraj izvedbe:Nova Gorica
Založnik:[A. Brezavšček]
Leto izida:2020
Leto izvedbe:2020
Št. strani:VII, 80 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-6646 Novo okno
UDK:341.6:341.645(043.2)
COBISS.SI-ID:2048137700 Novo okno
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 21. 4. 2020;
Datum objave v ReVIS:22.04.2020
Število ogledov:2102
Število prenosov:164
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The work is based on the analysis and comparison of the jurisdiction of the two international courts whose contributions have shaped the international criminal law of modern history. The Nuremberg Tribunal and the ICC are considered the most prominent judicial achievements of international criminal law of the 20th century. Even though there are a number of conceptual differences between them, each of them is equally important and represents a contribution to the civilizational achievements that mankind can take pride in. The purpose and goal of both courts is essentially the same, that is, to eradicate the impunity of the worst criminals. The first functioning international criminal tribunal was established shortly after the end of World War II, on the 8th of August 1945, when the governments of the Allies signed the London Agreement, with the Charter of the International Military Tribunal as its integral part. Back then the concepts of international crimes were only beginning to evolve and their definitions were rigid. The Nuremberg Tribunal was responsible for prosecuting the atrocities against peace, the wartime atrocities and the atrocities against humanity committed by members of the European Axis powers. After that, the idea of an international criminal court developed through the establishment of ad hoc courts with the same fundamental function but rather limited scope for hearing crime cases. On the 17th of July, 1998, with the adoption of the Rome Statute, the ICC was established. It started functioning in 2002. The evolution of definitions of crimes is more than obvious. Countries have decided to accept the jurisdiction of a permanent international criminal court for the most serious crimes affecting the international community as a whole, namely genocide, crimes against humanity, war crimes and crimes of aggression.
Ključne besede:Pristojnosti


Nazaj