Repository of colleges and higher education institutions

Show document
A+ | A- | SLO | ENG

Title:Bob Dylan in popularna kultura
Authors:Jereb, Patricija (Author)
Maksuti, Alem (Mentor) More about this co-author... New window
Language:Slovenian
Work type:Master's thesis/paper
Tipology:2.09 - Master's Thesis
Organization:FUDS - School of advanced social studies
Abstract:Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Keywords:popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Year of publishing:2018
Publisher:[P. Jereb]
Source:Ljubljana
COBISS_ID:24870915 Link is opened in a new window
UDC:316.7
Views:792
Downloads:103
Files:.pdf RAZ_Jereb_Patricija_i2018.pdf (1,50 MB)
 
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.

Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Back