| Naslov: | Bob Dylan in popularna kultura : magistrska naloga | 
|---|
 | Avtorji: | ID Jereb, Patricija (Avtor) ID Maksuti, Alem (Mentor) Več o mentorju...   |  
| Datoteke: |   RAZ_Jereb_Patricija_i2018.pdf (1,50 MB) MD5: 3863A5B70A94D10689BAACF7F912FB5B
   
 | 
|---|
 | Jezik: | Slovenski jezik | 
|---|
 | Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga | 
|---|
 | Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo | 
|---|
 | Organizacija: | FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
  | 
|---|
 | Opis: | Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od 
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je 
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s 
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod 
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno 
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna 
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. 
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi 
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako 
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč 
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V 
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški 
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan 
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta 
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna 
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno 
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen 
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove 
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter 
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z 
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni 
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni 
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda 
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na 
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za 
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. | 
|---|
 | Ključne besede: | popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge | 
|---|
 | Kraj izida: | Ljubljana | 
|---|
 | Kraj izvedbe: | Ljubljana | 
|---|
 | Založnik: | [P. Jereb] | 
|---|
 | Leto izida: | 2018 | 
|---|
 | Leto izvedbe: | 2018 | 
|---|
 | Št. strani: | 75 str., [23] str. pril. | 
|---|
 | PID: | 20.500.12556/ReVIS-7937   | 
|---|
 | UDK: | 316.7 | 
|---|
 | COBISS.SI-ID: | 24870915   | 
|---|
 | Datum objave v ReVIS: | 27.07.2021 | 
|---|
 | Število ogledov: | 1808 | 
|---|
 | Število prenosov: | 123 | 
|---|
 | Metapodatki: |       | 
|---|
 | 
  :
   | 
  
  Kopiraj citat | 
|---|
 
  |   |   | | Objavi na: |   | 
|---|
 
  
    
 
    Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
    podrobnosti ali sproži prenos.  |