Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje
Avtorji:ID Černigoj, Adela (Avtor)
ID Krivec, Jana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Cernigoj_Adela_i2016.pdf (1,04 MB)
MD5: 37F102E3BEBC01775AF2FAEE6EDB1532
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju. Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma individualistična usmerjenost kulture in drugo. Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok.
Ključne besede:pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge
Kraj izida:Nova Gorica
Kraj izvedbe:Nova Gorica
Založnik:[A. Černigoj]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:50 str., [5] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-8009 Novo okno
UDK:159.9
COBISS.SI-ID:4606971 Novo okno
Datum objave v ReVIS:28.07.2021
Število ogledov:1250
Število prenosov:51
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Reasons for parenthood and values attributed to children provide insights into the place of the child in family and society. Theoretical approach for studying the value of children is based on work carried out by Hoffman and Hoffman (1973). The conceptual preposition is that the values attributed to children varies with respect to society which means that motivation for parenthood is different in different cultures and is changing with historical trends. That makes it a subject of cross-cultural psychology. There are three main types of values: psychological, social and economic value of children. Psychological value of children to parents refers to emotions such as satisfaction, pride, joy and love derived from having children. Social value of children entails mainly the social approval and social acceptance having children brings to parents. Economic value of children refers to material contribution to the family whether as child work or as financial old-age security for their elderly parents. These types of values are influenced by different factors of macrosystem such as culture, societal norms and values, history of nation, collectivistic or individualistic focus of the culture etc. The results of slovenian sample show that mothers highly attribute psychological value to children while social end economic values are low where in the latter it is the lowest. But there are some differences in attributing styles to children among mothers regarding their age and sociodemographic status.


Nazaj