Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Avtorji:ID Rihtaršič, Marko (Avtor)
ID Macur, Mirna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Rihtarsic_Marko_i2012.pdf (1,05 MB)
MD5: 5D68DA43DB80572590C873F3C286641D
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem, tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih razlogov. Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne spremeni.
Ključne besede:priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Kraj izida:Selca
Kraj izvedbe:Selca
Založnik:[M. Rihtaršič]
Leto izida:2012
Leto izvedbe:2012
Št. strani:51 str., [17] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-8085 Novo okno
UDK:314.15(497.4)(043.3)
COBISS.SI-ID:1024536641 Novo okno
Opomba:Na ov.: Diplomska naloga : visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje;
Datum objave v ReVIS:29.07.2021
Število ogledov:1778
Število prenosov:103
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:In my thesis, some views and issues related to immigration are presented, both in our country and beyond, in EU. After Slovenian independence first laws on migration policy were implemented. When Slovenia became part of EU, it became even more interesting for the Eastern European and non-European immigrants as a transit country, whereas immigrants from the Balkans seem Slovenia as a country of destination. According to statistical data from 2010, every eighth inhabitant of Slovenia was born out of our country. Most of the immigrants came here due to economic reasons. Even in the world, the situation has changed. From the point of view of our research question - whether immigrants make a positive contribution to society – in more democratic and multicultural societies positive contribution was attributed to immigrants at least before the crisis. After the rise of the recession, this relationship changes into more unfavorable. Attitude towards immigrants in Slovenia was analyzed with the help of the ESS data from 2008, that show probably more optimistic results than would have been given today. Analysis show smaller differences in attitude towards immigrants in relation to age, education and country where respondents were born. Opinions of residents of Slovenia were compared to experience of those, who moved to Slovenia from different country. Qualitative analysis was conducted with four immigrants to Slovenia – two from ex-Yugoslavia, one from EU (Ireland) and one from South America. Their experience with Slovenia and Slovenes were positive. Let that remain unchanged in this economic crisis.
Ključne besede:immigrants, migration, migration policy, tolerance, Slovenia


Nazaj