Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače
Avtorji:Slevec, Maša (Avtor)
Omejec, Gregor (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Kresal, Friderika (Član komisije)
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Ključne besede:Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Leto izida:2022
Založnik:[M. Slevec]
VisID:3279
COBISS_ID:127655427 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:698
Število prenosov:91
Datoteke:.pdf 1379$$slevec_-_koncna_verzija_diplomske_naloge.pdf (627,37 KB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Clinical guidelines for physiotherapy after spinal cord injury
Opis:Spinal cord injury can be the result of trauma, illness, or degenerative changes. The consequences are seen in the loss of bodily functions caudally from the level of impairment. In the thesis, we investigated whether there are clinical guidelines for physiotherapeutic treatment after spinal cord injury. We found that all literature is devoted to individual areas of treatment (e.g., respiratory functions) and are not disease specific. After reviewing the literature, the guidelines were summarized and sorted according to the level of spinal cord injury. The treatment of cervical spine injury has been found to be the most complex. As the level of impairment decreases, so does the patient's disability and the degree of independence increases. For higher cervical injuries, treatment focuses on normal respiration, as this is essential for survival. By decreasing the level of disability, the focus is on mastering the wheelchair and learning to transfer. By decreasing the level of impairment, patients focus on learning to walk as functionally as possible with or even without special equipment. At this level some patients still experience sacral dysfunctions. Physiotherapeutic treatment was found to be very different depending on the level of impairment. The fact is, that regardless of the level of impairment, physiotherapy focuses on achieving the highest level of independence that is possible for that specific level.
Ključne besede:Spinal cord injury, rehabilitation, physiotherapy, clinical guidelines


Nazaj