91. Učinkovitost razteznih vaj proti simptomom primarne dismenoreje : pregled literatureIris Krivec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Primarna dismenoreja (PD) je boleče krčenje maternice, ki nastane zaradi povišane ravni prostaglandinov in levkotriena, pri čemer inflamacija maternične sluznice povzroči kontraktilnost maternice in bolečine v obliki krčev. Je najpogostejša ginekološka motnja, ki ima negativne vplive na kakovost življenja žensk ter ostaja premalo diagnosticirana, zdravljena in pogosto podcenjena motnja, saj jo večina žensk jemlje kot normalno stanje med svojim menstrualnim ciklom. Namen: S pomočjo strokovne literature raziskati učinkovitost razteznih vaj na simptome PD in predstaviti najbolj uporabne in učinkovite vadbene programe raztezanja za zmanjšanje simptomov PD. Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo pregleda literature domačih ter tujih avtorjev in njihovih raziskav. S ključnimi besedami smo poiskali literaturo v podatkovnih bazah Google Scholar, Pub Med, Science Direct, ProQuest in PEDro. Te zadetke smo pregledali s pomočjo PRISMA diagrama, jih proučili in na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev pridobili 8 člankov. Za končno analizo člankov smo prikazali njihove ključne podatke in jih nato s tehniko kategorij in kod še sistematično razvrstili glede na njihova ključna spoznanja. Rezultati: 7 člankov je potrdilo pozitiven učinek razteznih vaj na simptome PD, zlasti na menstrualno bolečino. Rezultati teh raziskav so dokazali, da raztezne vaje zmanjšujejo intenzivnost in trajanje bolečine ter olajšajo druge fizične in psihološke simptome, ki lahko spremljajo PD. Razprava: Vaje za raztezanje so učinkovita metoda za lajšanje neprijetnih simptomov PD. Predstavljajo enostaven način zdravljenja, ki ne zahteva mnogo časa za izvedbo in nima negativnih stranskih učinkov, za razliko od farmakološke terapije. Zaključek: Raztezne vaje so učinkovita metoda lajšanja menstrualne bolečine in simptomov PD.
Ključne besede: primarna dismenoreja, dismenoreja, raztezne vaje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 135; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,47 MB) |
92. UPORABNOST ADAPTACIJSKEGA MODELA CALLISTE ROY PRI ADAPTACIJI PACIENTA S HERNIJO DISKAMario Lovrinović, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v hrbtenici je najpogosteje razširjena vrsta bolečine med populacijo. V manjšem odstotku primerov je razlog za to hernija diska. Vzroki za hernijo so: degenerativne spremembe, nenadni ali nepravilni gibi, akutne poškodbe, premikanje težkih bremen, neprestano sedenje itd. Zdravljenje poteka s protibolečinsko in/ali protivnetno terapijo, počitkom, fizioterapijo in tudi z operacijo, kateri sledi rehabilitacija. Za zagotavljanje primerne zdravstvene nege pacienta s hernijo Callista Roy v svojem teoretičnem modelu poudarja, da je človek večdimenzionalno bitje, ki iz svojega notranjega in zunanjega okolja prejema dražljaje, ki vplivajo na njegovo počutje, vedenje in zdravstveno nego. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana sestra, ki dražljaje prepozna, jih poskuša usmerjati ter pripravi in izvaja individualen načrt zdravstvene nege, da bi pacient dosegel cilj zdravljenja hernije diska. Namen raziskave je proučiti uporabnost teoretičnega modela Calliste Roy pri adaptaciji pacienta s hernijo diska.
Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Izbrani instrument za zbiranje podatkov je bil strukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval paciente, ki so se ali se še vedno vodijo v nevrološki ambulanti zaradi hernije diska. Intervjuje smo izvedli z 10 osebami, ki smo jih razdelili v dve skupini: paciente s hernijo diska (pet oseb) in zdravstvene delavce (pet oseb). Intervjuji so bili izvedeni v obdobju od februarja do aprila 2026.
Rezultati: Pacienti s hernijo diska so sprva podvrženi medikamentni terapiji, počitku in fizioterapiji. V primeru, da navedeno nima učinka, se na podlagi preiskav in testov odločimo za operacijo. Ne glede na vrsto zdravljenja, pacienti ostajajo previdni pri obsegu in načinu gibanja, zaradi strahu, da ne pride do ponovitve hernije. Medicinske sestre pravijo, da sta največja izziva pri delu s pacienti s hernijo diska obvladovanje bolečine in motivacija pacienta. Medicinske sestre poznajo in v določeni obliki tudi uporabljajo teoretični model Roy pri svojem delu na nevrološkem oddelku.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre kot največja izziva pri obravnavi in negi pacienta s hernijo prepoznavajo obvladovanje bolečine in motivacijo pacienta. Pri svojem delu uporabljajo načela in koncepte teoretičnega modela Roy, čeprav ne navajajo, da bi sledile predpisanim šestim korakom, ki jih navaja model.
Ključne besede: hernija diska, zdravljenje hernije diska, rehabilitacija hernije diska, model Calliste Roy
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 158; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,26 MB) |
93. Pomen takojšnjega vključevanja novozaposlenih diplomiranih medicinskih sester v tim zdravstvene negeLeon Kmetič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje zdravstvenega kadra je eden večjih izzivov sodobnih
zdravstvenih sistemov. Prehod iz izobraževanja ali z drugega delovnega mesta je za
novozaposlene medicinske diplomirane medicinske sestre pogosto zahteven, saj prinaša večjo
odgovornost, več stresa in delo v novem okolju, ki zahteva hitro prilagajanje. V tem obdobju
so pomembni uvajanje, vključevanje v tim in kakovostno mentorstvo, saj vplivajo na razvoj
strokovne samozavesti, kompetentnosti in občutka pripadnosti v delovnem okolju. Neustrezno
uvajanje lahko vodi v negotovost in napake pri delu, nezadovoljstvo in odhajanje zaposlenih,
medtem ko dobro načrtovan in strukturiran proces uvajanja povečuje učinkovitost dela,
varnost pacientov in splošno zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Namen raziskave je
preučiti pomen takojšnjega vključevanja novozaposlenih diplomiranih medicinskih sester v
tim zdravstvene nege.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki
omogoča poglobljeno razumevanje izkušenj in doživljanja posameznikov. Glede na cilje
raziskave smo oblikovali predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je imela
22 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost,
izobrazba, delovna doba in delovna doba na trenutnem delovnem mestu), drugi del pa je
vključeval vprašanja, povezana s prakso uvajanja novozaposlenih, vključevanjem v tim,
občutkom pripadnosti, razvojem strokovne samozavesti, klinične kompetentnosti in vloge
mentorstva.
Rezultati: V raziskavo smo vključili namenski vzorec šestih novozaposlenih diplomiranih
medicinskih sester, zaposlenih v Zdravstvenem domu Sevnica, ki imajo do tri leta delovnih
izkušenj na trenutnem delovnem mestu.
Rezultati raziskave kažejo, da je praksa uvajanja novozaposlenih diplomiranih medicinskih
sester pogosto neenotna in odvisna od organizacije dela, kadrovskih razmer ter podpore
sodelavcev in mentorja. Nekateri udeleženci raziskave so bili deležni strukturiranega in
postopnega uvajanja, drugi pa so poročali o učenju predvsem skozi delo in lastno iniciativo.
Takojšnje vključevanje v tim zdravstvene nege se je izkazalo kot pomemben dejavnik pri
oblikovanju občutka pripadnosti, ki vpliva na počutje, motivacijo in uspešnost prilagajanja
novozaposlenih. Udeleženci so pogosto poročali o začetni negotovosti in strahu, kar pa se je s
časom, pridobivanjem izkušenj in podporo sodelavcev postopoma zmanjševalo. Strokovna
samozavest se je razvijala postopno, predvsem z večanjem samostojnosti pri delu, pozitivnimi
izkušnjami in ustreznim usmerjanjem mentorjev. Podobno se je klinična kompetentnost
razvijala skozi povezovanje teoretičnega znanja s prakso, ponavljanjem postopkov in
aktivnim vključevanjem v delo. Kot ključne dejavnike uspešnega uvajanja so udeleženci
izpostavili dobro komunikacijo v timu, podporo sodelavcev, dostopnost mentorja, postopno
uvajanje in možnost učenja skozi praktično delo.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da je uvajanje novozaposlenih diplomiranih medicinskih sester
v praksi pogosto neenotno in odvisno od organizacije dela, podpore sodelavcev in kakovosti
mentorstva. Pomembni dejavniki uspešnega vključevanja so občutek sprejetosti, pripadnosti
timu, dobra komunikacija, postopno prevzemanje odgovornosti in delovnih nalog. Ugotovitve
so skladne z literaturo, ki poudarja pomen strukturiranega, na dokazih podprtega uvajanja in
kakovostnega mentorstva za večjo varnost delavcev in pacientov, kompetentnost,
zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in s tem zadrževanje kadra na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposlene diplomirane medicinske sestre, mentorstvo, tim zdravstvene nege, strokovna samozavest, klinična kompetentnost.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 190; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,16 MB) |
94. Fizioterapija pri konzervativnem zdravljenju zvina gležnja – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaErdisa Sopaj, 2025, diplomsko delo Opis: Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb mišično-skeletnega sistema, ki se najpogosteje pojavi med športno aktivnostjo. Zdravljenje zvinov gležnja je potrebno začeti čim prej, saj odlašanje z rehabilitacijo povečuje tveganje za kronične bolečine, nestabilnost in ponovne poškodbe, pri čemer je ključnega pomena pravočasna in pravilna rehabilitacija, ki temelji na kombinaciji naprednih terapevtskih metod. Namen diplomskega dela je bil s pregledom znanstvene in strokovne literature raziskati ter predstaviti konzervativne metode fizioterapije, ki se uporabljajo pri zdravljenju zvina gležnja. V empiričnem delu je bilo analiziranih devet kliničnih študij, ki so proučevale učinke različnih fizioterapevtskih postopkov, kot so manualna terapija, proprioceptivne vaje, krioterapija, taping, električna stimulacija in uporaba ortoz. Rezultati kažejo, da so se kot najučinkovitejše izkazale metode zdravljenja, ki vključujejo kombinacijo različnih konzervativnih pristopov. Posebej uspešna se je pokazala kombinacija proprioceptivnih vaj in manualne terapije. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega in individualiziranega pristopa v fizioterapevtski obravnavi, saj ta lahko izboljša gibljivost, stabilnost ter zmanjša tveganje za ponovitev poškodb. Delo hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem raziskovanju metod fizioterapije za zdravljenje zvina gležnja, zlasti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: zvin gležnja, fizioterapija, konzervativno zdravljenje, manualna terapija, proprioceptivne vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 190; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,58 MB) |
95. Pozitivna psihologija v fizioterapiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPia Katarina Kremžar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Pozitivna psihologija predstavlja vejo psihologije, ki se osredotoča na krepitev človeškega blagostanja, optimizma, upanja in rezilientnosti. V fizioterapiji lahko pozitivnopsihološki pristopi pomembno prispevajo k uspešnejši rehabilitaciji, saj vplivajo na pacientovo motivacijo, sodelovanje pri terapiji in splošno psihično počutje. Namen diplomskega dela je bil raziskati poznavanje in uporabo pozitivne psihologije med fizioterapevti v Sloveniji ter ugotoviti njihova stališča do vključevanja teh tehnik v prakso. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z anketnim vprašalnikom med 75 fizioterapevti iz različnih zdravstvenih institucij v Sloveniji. Anketni vprašalnik je zajemal demografske podatke, poznavanje pozitivne psihologije, stališča do njene uporabe ter pogostost implementacije v praksi. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko. Rezultati: Raziskava je pokazala, da 83 % fizioterapevtov pozna pojem pozitivne psihologije, vendar le 15 % ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. Kar 96 % anketirancev meni, da lahko tehnike pozitivne psihologije izboljšajo rezultate rehabilitacije, 91% jih te tehnike uporablja tudi v praksi. Najpogosteje uporabljajo spodbujanje motivacije za doseganje ciljev (88 %) in optimističen pristop (63 %). Glavni razlog za neuporabo je nepoznavanje tehnik. Visok delež fizioterapevtov (76 %) si želi dodatnih izobraževanj na tem področju. Razprava in sklep: Rezultati kažejo na visoko stopnjo sprejemanja pozitivne psihologije med slovenskimi fizioterapevti in široko intuitivno uporabo teh pristopov. Kljub temu obstaja pomembna vrzel med osnovnim poznavanjem in formalno usposobljenostjo. Potreben je razvoj strukturiranih izobraževalnih programov za sistematično implementacijo pozitivnopsiholoških tehnik v fizioterapevtsko prakso.
Ključne besede: pozitivna psihologija, fizioterapija, rehabilitacija, PERMA model
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,62 MB) |
96. Pomen nekaterih intervencij za zmanjševanje in preprečevanje stiske osamljenosti v domovih za starejše : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaJana Maučec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osamljenost je kompleksen psihosocialni pojav, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, v starosti pa lahko predstavlja še posebej težko izkušnjo, s številnimi negativnimi posledicami za zdravje in počutje starejših odraslih. Osamljenost v domovih za starejše predstavlja eno izmed najpogostejših in najtežjih stisk, s katero se lahko soočajo stanovalci. S primernimi domskimi intervencijami se lahko osamljenost tudi pomembno zmanjšuje. Metode: Za raziskavo je uporabljena kvalitativna metodologija, v okviru katere je izvedenih 12 polstrukturiranih intervjujev, opravljenih s stanovalci Doma starejših Rakičan. Za analizo podatkov je uporabljen induktivni pristop, ob tem pa je oblikovanih 42 kod, klasificiranih v 8 kategorij. Izpostavljene so ključne teme, povezane z domskimi intervencijami, ki zmanjšujejo osamljenost v domu za starejše. Rezultati: Kvalitativna analiza doživljanja osamljenosti stanovalcev v Domu starejših Rakičan je pokazala, da se ti v domu redko počutijo osamljene, osamljeni so predvsem zaradi zdravstvenih težav in osebnih izgub. Na domsko okolje so se večinoma navadili in so zadovoljni z bivalnim okoljem, osebjem in aktivnostmi. Nekateri intervjuvani stanovalci bi si želeli tudi popoldanskih dejavnosti in dejavnosti čez vikend, večina pa jih je z obstoječimi dejavnostmi zadovoljna. Razprava in zaključek: Iz raziskave je razvidno, da intervjuvani stanovalci v domu za starejše redko občutijo osamljenost, ki je povezana z dejavniki, kot so višja kronološka starost, osebne izgube, bolezni in neavtonomne odločitve za selitev v dom za starejše. Pred osamljenostjo jih varujejo kakovostni odnosi s svojci, sostanovalci in zaposlenimi, pozitivne osebnostne lastnosti, občutek domačnosti in pripadnosti domski skupnosti ter aktivno vključevanje v domske aktivnosti, kot so domska maša, telovadba, delovna terapija in glasbeni dogodki.
Ključne besede: staranje, starejši odrasli, dom za starejše, osamljenost, intervencije
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,07 MB) |
97. Smisel življenja v starosti: doživljanje, pomen in dejavniki pri starejših odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Visočnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanje smisla življenja v starosti, ki je eno ključnih eksistencialnih problemov sodobne postmoderne družbe. Staranje prebivalstva prinaša pomembne spremembe tako na družbeni kot na individualni ravni, zato je razumevanje doživljanja smisla življenja pri starejših odraslih bistvenega pomena. Namen raziskave je bil proučiti, kako starejši odrasli, stari 65 let in več, razumejo in doživljajo smisel življenja ter prepoznavajo dejavnike, ki k temu prispevajo. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi medosebnih odnosov, samostojnosti, okolja bivanja, religije in osebnih verovanj starejših odraslih. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z metodo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s 16 udeleženci iz urbanega in ruralnega okolja, tako samostojnih kot nesamostojnih ter bivajočih doma ali v instituciji. Analiza vsebin je pokazala, da so bili najpogosteje omenjeni viri smisla družina, prijateljski in drugi odnosi ter zdravje in samostojnost. Udeleženci, ki so bili nesamostojni, institucionalizirani in brez socialne mreže, so pogosteje izražali pomanjkanje smisla. Razlike so se pokazale tudi glede na stopnjo samostojnosti; samostojni so smisel povezovali z aktivnostmi in možnostjo izbire, nesamostojni pa z odnosi in osnovno oskrbo. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psihosocialnih potreb starejših odraslih in zaznamujejo temelj za razvoj strokovne podpore, ki upošteva pomen smisla življenja v starosti.
Ključne besede: smisel življenja, starejši odrasli, samostojnost, medosebni odnosi, duhovnost
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 184; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,34 MB) |
98. Stališča zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaJasmina Sukič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe v domovih za starejše. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi paliativne oskrbe, njen razvoj, biopsihosocialni in holistični pristop, etična načela ter pomen interdisciplinarnega sodelovanja pri zagotavljanju kakovostne obravnave. Posebna pozornost je namenjena vlogi medicinskih sester in drugih članov tima pri lajšanju trpljenja, ohranjanju dostojanstva ter izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev z napredovalimi kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med zdravstvenimi delavci v slovenskih domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti njihova znanja, stališča in izkušnje s področja paliativne oskrbe ter prepoznati dejavnike, ki vplivajo na njeno izvajanje. Rezultati so pokazali, da zdravstveni delavci paliativno oskrbo razumejo kot ključen del zdravstvene nege, vendar kot glavne ovire izpostavljajo pomanjkanje časa, kadra in formalnega izobraževanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po dodatnem usposabljanju zaposlenih, večji organizacijski podpori in sistematičnem vključevanju paliativne oskrbe v delo domov za starejše. Delo prispeva k razumevanju pomena paliativne kulture v institucionalnem okolju ter k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, domovi za starejše, kakovost življenja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 162; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,51 MB) |
99. Fizioterapevtska obravnava motenj ravnotežja pri bolnikih z multiplo sklerozo - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTeja Ocvirk, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Multipla skleroza (MS) sodi med najpogostejše vnetne bolezni osrednjega živčnega sistema. Je bolezen s številnimi simptomi, med katerimi so pogoste motnje ravnotežja in hoje, ki pomembno zmanjšujejo kakovost bolnikovega življenja. S sistematičnim pregledom znanstvene literature se je želelo ugotoviti, katere oblike obravnave se uporabljajo za izboljšanje ravnotežja pri bolnikih z MS ter preveriti njihovo učinkovitost in vpliv. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop, v katerega je bilo vključenih 16 raziskav, ki so bile pridobljene s pomočjo podatkovnih baz. Za oceno metodološke kakovosti je bila uporabljena PEDro ocenjevalna lestvica. Vključene raziskave so prikazane z diagramom PRISMA. Rezultati: Raziskave, ki so poročale o učinkovitosti, so vključevale kombinacijo metode DNS in učenja diafragmalnega dihanja, vadbo za krepitev abdominalnih mišic, kombinacijo vadbe v zaprti kinetični verigi, trening hoje in krepitve mišic spodnjih udov z napravo Telko, kombinacijo vadbe mišične moči, vzdržljivosti in ravnotežja, kombinacijo vadbe za stabilnost in ravnotežje, kombinacijo vadbe za stabilnost trupa, dvojnih nalog in senzorne strategije, kombinacijo vestibularne terapije in aerobne vadbe, aerobno vadbo, kombinacijo vadbe za izboljšanje gibljivosti, mišične moči in ravnotežja, kombinacijo vadbe senzorne integracije in ravnotežja, konvencionalno fizioterapevtsko vadbo kinezioterapije, vadbo ravnotežja z uporabo navidezne resničnosti, fizioterapevtsko pilates vadbo, kombinacijo nevrokognitivne vadbe in konvencionalne fizioterapevtske vadbe za držo, mišično moč in ravnotežje, kombinacijo aerobne vadbe in vadbe za mišično moč ter kombinacijo vadbe dvojnih nalog in hoje. Zaključek: Izboljšanje ravnotežja pri bolnikih z MS lahko dosežemo z različnimi terapevtskimi postopki. Potrebno je metodološko natančnejše raziskovanje, ki bo omogočilo določitev smernic za obravnavo tega, za bolnike z MS zelo pomembnega področja.
Ključne besede: multipla skleroza, rehabilitacija, ravnotežje, fizioterapija, obravnava
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 178; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,81 MB) |
100. Influence of cooling lubricants and structural parameters on the tensile properties of FFF 3D-printed PLA and PLA/carbon fiber compositesAljaž Rogelj, David Liović, Elvis Hozdić, Marina Franulović, Budimir Mijović, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This study addresses the lack of comprehensive understanding regarding how both structural printing parameters and environmental factors influence the mechanical properties of additively manufactured polymer and composite materials. The main problem stems from insufficient data on the combined effects of infill density, number of perimeters, layer height, and exposure to cooling lubricants on the tensile performance of 3D-printed products, which is crucial for their reliable application in demanding environments. In this research, the influence of four critical parameters—infill density, number of perimeters, layer height, and exposure to cooling lubricants—on the tensile properties of specimens produced by fused filament fabrication (FFF), also known as fused deposition modeling (FDM), from polylactic acid (PLA) and polylactic acid reinforced with carbon fibers (PLA+CF) was investigated. Tensile tests were performed in accordance with ISO 527-2 on specimens printed with honeycomb infill structures under controlled process conditions. The results show that increasing infill density from 40% to 100% led to an approximately 60% increase in tensile strength for both PLA (from 30.75 MPa to 49.11 MPa) and PLA reinforced with carbon fibers (PLA+CF; from 17.75 MPa to 28.72 MPa). Similarly, increasing the number of perimeters from 1 to 3 resulted in a 51% improvement in tensile strength for PLA and 50% for PLA+CF. Reducing layer height from 0.40 mm to 0.20 mm improved tensile strength by 5.4% for PLA and 3.1% for PLA+CF, with more pronounced gains in stiffness observed in the composite material. Exposure to cooling lubricants led to mechanical degradation: after 30 days, PLA exhibited a 15.2% decrease in tensile strength and a 3.4% reduction in Young’s modulus, while PLA+CF showed an 18.6% decrease in strength and a 19.5% drop in modulus. These findings underscore the significant impact of both structural printing parameters and environmental exposure on tailoring the mechanical properties of FFF-printed materials, particularly when comparing unfilled PLA with carbon fiber-reinforced PLA.
Ključne besede: fused filament fabrication (FFF), PLA, PLA+CF, cooling lubricants, tensile properties, infill density, layer thickness, number of perimeters, additive manufacturing (AM), environmental exposure
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
