Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje išče po naslovu, opisu, ključnih besedah in celotnem besedilu in ne omogoča operatorjev iskanja. Pri naprednem iskanju lahko izbirate med množico atributov, po katerih naj išče in omogoča operatorje iskanja. V zadetkih iskanja so nekatere vrednosti izpisane v obliki povezav. Povezava na naslovu gradiva izpiše več o gradivu, ostale povezave sprožijo novo iskanje.

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


91 - 100 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Uporabniške izkušnje pri vpeljavi in testiranju nove programske opreme v organizacijsko enoto : magistrska naloga
Boštjan Kvartuh, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na proces uvajanja in testiranja nove programske opreme v določeni organizacijski enoti. Namen raziskave je bil analizirati vpliv nove programske opreme na delovne procese, učinkovitost ter produktivnost zaposlenih v primerjavi z obstoječimi orodji in delovnimi postopki. Cilj raziskave je bil pridobiti celovit vpogled v proces uvajanja in testiranja ter predlagati konkretne izboljšave za bolj učinkovito izvedbo in uporabo programske opreme v organizacijski enoti. Testiranje ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti programske opreme, saj omogoča pravočasno prepoznavanje in odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti, izboljšuje uporabniško izkušnjo ter prispeva k nemotenemu delovanju delovnih procesov. Učinkovita komunikacija med ekipami, skrbno načrtovanje testiranj in izbira ustreznih pristopov so bistveni dejavniki za uspešno vpeljavo nove programske opreme.
Ključne besede: testiranje programske opreme, protokoli testiranja, vrste testiranj programske opreme, uvajanje, delovni procesi
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 165; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

92.
Ozaveščenost ljudi o temnem spletu : diplomska naloga
Nejc Kovačič, 2025, diplomsko delo

Opis: Temni splet je pogosto povezan z nezakonitimi dejavnostmi, kar povzroča predsodke, strah in nezaupanje. Zaradi anonimnosti se zdi skrivnosten in nevaren, čeprav ima tudi legitimne uporabe, kot so zagotavljanje zasebnosti, zaščita novinarjev in varna komunikacija. Kljub temu večina ljudi ne razume njegovega delovanja, kar vodi v napačne predstave in omejeno razlikovanje med resničnimi grožnjami in miti. Ozaveščenost o temnem spletu je ključna za boljše razumevanje digitalne varnosti in zasebnosti. Raziskava analizira dojemanje temnega spleta in prispeva k boljši informiranosti javnosti.
Ključne besede: anonimnost, varnost, temni splet, zasebnost, kibernetska varnost, varstvo zasebnosti
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 141; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

93.
Spodbujanje digitalne vključenosti skozi digitalna orodja : vloga eAsistenta pri delu učiteljev srednjih šol v Sloveniji
Branka Klarić, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sta raziskana pomen digitalne vključenosti učiteljev in vloga digitalnih platform pri njihovem delu. Digitalizacija postaja ključen del izobraževanja, učitelji pa morajo razvijati digitalne kompetence za učinkovito uporabo digitalnih orodij. Teoretični del obravnava razliko med informacijsko in digitalno pismenostjo, zgodovinski razvoj ter stanje digitalnih kompetenc učiteljev v Sloveniji. Poseben poudarek je na vplivu digitalne pismenosti na zaposljivost in strokovni razvoj učiteljev ter na digitalni vključenosti. Analizirana je uporaba digitalne platforme eAsistent v srednjih šolah, njen vpliv na šolsko administracijo in učiteljsko delo. Empirični del naloge preučuje vpliv uporabe eAsistenta na digitalne kompetence učiteljev, zaključni del pa vsebuje rezultate in predloge za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalne platforme, eAsistent, srednješolski učitelji
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 192; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

94.
The evolving cyber threat landscape : the impact of artificial intelligence on cybersecurity
Martin Cvetko, Damjan Štrucl, 2025, magistrsko delo

Opis: This master’s thesis examines the impact of artificial intelligence (AI) on cybersecurity within the evolving cyber threat landscape. It acknowledges that AI shapes the entire security environment, focusing on its use by both attackers and defenders. Employing a mixed-methods approach—including a literature review, survey, and semi-structured interviews with experts from the public and private sectors, internet solution providers (ISP), and defence—the research highlights a clear asymmetry in capabilities, with threat actors showing greater agility in adopting AI-powered tools. It also assesses the effectiveness, risks, and limitations of AI-supported defence. Findings show that while AI enhances detection and automation, it introduces ethical, legal, and technical vulnerabilities. The thesis concludes with concrete recommendations to boost resilience against AI-enabled threats.
Ključne besede: cybersecurity, artificial intelligence, cyber threat landscape, legal frameworks, cyber defence, cyber actions, cyber operations
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

95.
Spletna aplikacija za vnos in spremljanje delovnih nalogov v podjetju vrata Deržič s. p. : diplomska naloga
Nino Rep, 2025, diplomsko delo

Opis: Spletna aplikacija "Vrata Deržič" je bila razvita za optimizacijo spremljanja delovnih nalogov in statusov izdelkov v podjetju. Pred uvedbo so podatke vodili ročno, kar je povzročalo napake in zamude. Aplikacija omogoča centralizirano, hitro in zanesljivo beleženje podatkov ter vpogled v vse faze proizvodnje, skupaj z informacijami o naročnikih, pogodbah in kontaktnih osebah. Analiza uporabe v praksi je pokazala povečano učinkovitost in zadovoljstvo uporabnikov, ki so izpostavili potrebo po dodatnih varnostnih funkcijah. Varnost temelji na standardu ISO/IEC 27001 (2013). Priporoča se nadaljnji razvoj v smeri nadgradnje varnosti, uporabniškega vmesnika in povezljivosti z drugimi sistemi.
Ključne besede: spletna aplikacija, centralizirano beleženje, delovni nalogi, status izdelkov, digitalizacija
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 175; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

96.
97.
Pregled in analiza digitalizacije v Evropski uniji: primer Slovenije : diplomska naloga
Žiga Žlogar, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi proučujemo stanje digitalizacije v državah članicah Evropske unije, s poudarkom na Sloveniji. V teoretičnem delu predstavimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti digitalizacije, digitalne inovacije ter ključne politike in kazalnike na tem področju. V empiričnem delu analiziramo Poročilo o digitalnem desetletju 2024, ki pokaže, da Slovenija izstopa pri razvoju e-zdravja, digitalni infrastrukturi in uporabi umetne inteligence v podjetjih, medtem ko zaostaja pri uporabi podatkovne analitike v podjetjih, uvajanju digitalnih inovacij v poslovanje ter po številu strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Poleg tega nacionalna in regionalna gospodarska zbornica opozarjata na nujnost hitrega ukrepanja zaradi zaostajanja Slovenije na področju digitalizacije, na potrebo po vlaganjih v digitalne kompetence in napredne tehnologije ter na učinkovitejšo prerazporeditev virov.
Ključne besede: digitalizacija, digitalna preobrazba, digitalne inovacije, Poročilo o digitalnem desetletju, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 154; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

98.
Oblikovanje mobilne aplikacije Traverly : diplomska naloga
Filip Bajković, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja Traverly, inovativno prototipno mobilno aplikacijo, zasnovano za izboljšanje in poenostavitev potovalne izkušnje uporabnika. Aplikacija Traverly na podlagi uporabe načel oblikovanja uporabniškega vmesnika, ki so ključna pri ustvarjanju intuitivnega vmesnika, optimizira in olajša načrtovanje ter izvedbo potovanja. Končni prototip aplikacije bo ponujal funkcije, kot so rezervacije letov, lokalna priporočila in personalizirane poti, ter bo izdelan v programskem okolju Figma. Diplomska naloga bo preučila tudi vpliv oblikovanja uporabniškega vmesnika na zadovoljstvo uporabnikov in pomen intuitivnih vmesnikov v mobilnih aplikacijah.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniška izkušnja, UX, Figma, zadovoljstvo uporabnikov, uporabniško usmerjen dizajn, uporabniški vmesnik
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 167; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

99.
Učinek razvojno nevrološke obravnave z elementi senzorne integracije na motnjo senzorne diskriminacije pri otroku s hiperkinetično motnjo (ADHD) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Tinkara Senegačnik Jakovac, 2025, diplomsko delo

Opis: Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je nevrološka motnja, ki se pogosto pojavi v otroštvu in vpliva na otrokovo vsakodnevno funkcioniranje. V naši študiji primera smo se osredotočili na povezavo med motnjo ADHD in motnjo senzorne diskriminacije, ki vpliva na sposobnost zaznavanja in obdelave različnih senzornih dražljajev. Raziskovali smo učinke razvojno nevrološke obravnave z elementi senzorne integracije na motnjo senzorne diskriminacije pri otroku z ADHD, da bi preučili, kako ti terapevtski pristopi vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje otroka. Metode: izvedli smo študijo primera, v kateri smo obravnavali otroka z motnjo senzorne diskriminacije in ADHD. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik za oceno senzornega profila, ABC test ter izvedli intervju s otrokovo nevrofizioterapevtko. Rezultati: ugotovili smo, da sta se senzorna obdelava in motorične sposobnosti otroka po izvedeni terapiji izboljšali. Skupna ocena na vprašalniku senzornega profila se je izboljšala za 12 točk. Prav tako so se izboljšale njegove motorične sposobnosti, saj je po terapiji postal manj impulziven in bolj sposoben slediti navodilom. Uspelo nam je tudi zmanjšati iskanje proprioceptivnih dražljajev. Razprava: rezultati študije kažejo, da kombinacija razvojno nevrološke obravnave in senzorne integracije pozitivno vpliva na vsakodnevno funkcioniranje otroka. Terapija je prispevala k izboljšanju senzorne predelave, povečanju sposobnosti za opravljanje motoričnih nalog in boljši samoregulaciji. Kljub pozitivnim rezultatom pa so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli prednosti kombinacije teh terapevtskih pristopov.
Ključne besede: ADHD, motnja senzorne diskriminacije, terapija senzorne integracije, razvojno nevrološka obravnava
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 120; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

100.
Doživljanje izgube: primerjava žalovanja ob smrti psa in bližnje osebe
Teresa Čopi, 2025, ni določena

Opis: Uvod: Izguba bližnjega velja za eno najintenzivnejših oblik čustvene bolečine, vendar raziskave kažejo, da lahko posamezniki ob izgubi psa doživljajo primerljivo močne čustvene odzive. Neposredne empirične primerjave so zelo redke, zato je bil namen naše raziskave z več zornih kotov preučiti, kako se posamezniki soočajo z izgubo psa v primerjavi z izgubo bližnjega. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Vzorec je zajemal 500 udeležencev, starih med 18 in 77 let, ki so se v zadnjih dveh letih soočili z izgubo psa (n = 367) ali bližnje osebe (n = 133). Anketiranci so izpolnili spletni vprašalnik, ki je meril intenzivnost čustev, stopnjo zaznane socialne podpore, navezanost ter osebnostne lastnosti. Statistična obdelava podatkov je bila izvedena s pomočjo programa PSPP. Rezultati: Osebe, ki so izgubile bližnjega, so poročale o intenzivnejšem doživljanju čustev (PBQ), vendar je bil učinek majhen (d = 0,24). Podrobnejša analiza je sicer pokazala, da so tisti, ki so izgubili psa, doživljali intenzivnejše čustvo žalosti (p < 0,01), raven zaznanega stresa pa se med skupinama ni razlikovala. Udeleženci so poročali o višji stopnji povezanosti s psom kot s pokojnim bližnjim, rezultati pa so razkrili, da je psa prav tako mogoče obravnavati kot potencialno figuro navezanosti. Posamezniki z višjo stopnjo nevroticizma so intenzivneje žalovali in doživljali več stresa. Stopnja zaznane socialne podpore se med skupinama ni razlikovala. Zaključek: Izguba psa lahko sproža zelo intenzivno žalovanje in kljub določenim razlikam med skupinama lahko zaključimo, da je primerljivo z žalovanjem ob izgubi bližnjega. O pomembni čustveni povezanosti s psom priča tudi dejstvo, da lahko psa obravnavamo kot figuro navezanosti. Raziskovalno področje odpira prostor za nadaljnje raziskave ter poudarja potrebo po večji ozaveščenosti družbe o pomenu žalovanja ob izgubi psa. Rezultati nakazujejo možnost za oblikovanje podpornih intervencij za osebe, ki so se soočile z izgubo psa ali drugega hišnega ljubljenčka.
Ključne besede: smrt, žalovanje, izguba psa, izguba bližnjega, navezanost na psa
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 172; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh