101. |
102. |
103. |
104. Priority-based fuzzy databases : theory and implementation in relational and XML modelsSrdjan Škrbić, 2026, znanstvena monografija Ključne besede: fuzzy databases, fuzzy logic, fuzzy sets, priority-based fuzzy queries, PFSQL, Fuzzy XQuery, relational databases, XML databases, linguistic variables, fuzzy query processing
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,33 MB) |
105. VPLIV DIGITALNEGA MARKETINGA IN ORGANIZACIJE DELA NA KAKOVOST STORITEV V MALEM GOSTINSKEM PODJETJUŽan Hudovernik, 2026, ni določena Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv digitalnega marketinga in organizacije dela na zaznano
kakovost storitev v izbranem malem gostinskem podjetju. Namen je bil proučiti, kako digitalna
prisotnost, spletne informacije in ocene ter organizacija delovnih procesov vplivajo na
prepoznavnost lokala, privabljanje gostov in njihovo zadovoljstvo. V teoretičnem delu so
predstavljena izhodišča digitalnega marketinga, značilnosti gostinskih storitev, organizacija
dela in pomen zaposlenih pri izvajanju storitev. Empirični del temelji na študiji primera
izbranega lokala, analizi njegove digitalne prisotnosti, opisu organizacije dela ter anketni
raziskavi med gosti. V raziskavo je bilo vključenih 114 anketiranih. Rezultati so pokazali, da
imajo spletne informacije, zlasti fotografije lokala, Google profil in spletne ocene, pomembno
vlogo pri oblikovanju prvega vtisa in odločanju gostov. Anketirani so visoko ocenili tudi
kakovost storitev, organiziranost zaposlenih, hitrost postrežbe in splošno zadovoljstvo z
obiskom. Korelacijska in regresijska analiza pa sta potrdili, da digitalni marketing in
organizacija dela statistično značilno pozitivno vplivata na zaznano kakovost storitev. Na
podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšanje digitalne prisotnosti, organizacije
dela in kakovosti storitev.
Ključne besede: digitalni marketing, gostinstvo, organizacija dela, kakovost storitev, zadovoljstvo gostov.
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2026; Ogledov: 183; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,02 MB) |
106. UMETNIK KOT BLAGOVNA ZNAMKA: TETOVATORJI MED UMETNOSTJO IN PODJETNIŠTVOMAurora Klančar, 2026, ni določena Opis: Diplomsko delo raziskuje koncept umetnika kot osebne blagovne znamke s poudarkom na tetovatorski industriji, kjer se prepletata umetnost in podjetništvo. V teoretičnem delu so predstavljeni razvoj in pomen osebnega znamčenja, zgodovinski okvir tetoviranja ter vpliv digitalnega marketinga na promocijo in gradnjo prepoznavnosti umetnika. Posebna pozornost je namenjena orodjem digitalnega komuniciranja, kot so družbena omrežja, vizualna konsistenca in pripovedovanje zgodb, ki omogočajo ustvarjanje močne identitete in lojalne
skupnosti.
V raziskovalnem delu je izvedena primerjalna analiza med globalnimi in slovenskimi
tetovatorji, pri čemer so bili analizirani njihovi marketinški pristopi, stopnja ločenosti osebne in poslovne blagovne znamke, uspešnost na družbenih omrežjih ter vpliv na širšo skupnost. Rezultati kažejo, da tetovatorji, ki svojo umetnost podprejo s strateškim osebnim znamčenjem, dosegajo večjo prepoznavnost, tržno konkurenčnost in dolgoročno zvestobo strank.
Diplomsko delo tako prispeva k razumevanju, kako lahko umetniki, predvsem v nišnih industrijah, uspešno združujejo svojo ustvarjalno vlogo z vlogo podjetnika in s tem oblikujejo trajno in avtentično blagovno znamko.
Ključne besede: osebna blagovna znamka, tetovator, umetnost, podjetništvo, digitalni
marketing, družbena omrežja, prepoznavnost.
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2026; Ogledov: 180; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,22 MB) |
107. NAKUPNO VEDENJE POTROŠNIKOV: PRIMER OSEBNIH VOZILMatej Košič, 2026, ni določena Opis: Nakup avtomobila je ena pomembnejših potrošniških odločitev, saj praviloma ne vključuje le primerjave cen in tehničnih lastnosti, temveč tudi vprašanja zaupanja, varnosti, življenjskega sloga in osebnih vrednot. Diplomska naloga raziskuje, kaj kupca v resnici prepriča, da se za določeno vozilo odloči – ali je to cena, kakovost, ugled blagovne znamke, odnos prodajnega svetovalca ali kombinacija vsega naštetega.
V teoretičnem delu naloga obravnava ključne dejavnike nakupnega vedenja potrošnikov ter predstavi temeljne teorije, ki pojasnjujejo proces odločanja pri nakupu. Poseben poudarek je namenjen tudi vlogi prodajnega svetovalca, kakovosti storitve in zaznani vrednosti vozila. V empiričnem delu pa je bila izvedena raziskava med kupci in obiskovalci salonov Volvo in Opel, s katero so bile analizirane razlike med kupci premijskega in cenovno dostopnejšega segmenta vozil.
Rezultati kažejo, da cena ostaja pomemben dejavnik pri obeh znamkah, vendar kupci vozil Volvo večji pomen pripisujejo kakovosti izdelave, varnosti, ugledu blagovne znamke in prodajni izkušnji, medtem ko so kupci vozil Opel bolj usmerjeni v racionalne in ekonomske vidike nakupa. Naloga tako ne ponuja le vpogleda v sodobno potrošniško vedenje, temveč tudi konkretne usmeritve za učinkovitejši prodajni pristop v avtomobilski panogi.
Ključne besede: Nakupno vedenje potrošnikov, prodajni svetovalec, nakupna odločitev, osebni avtomobili, zaznana vrednost, blagovna znamka.
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 8
Celotno besedilo (872,02 KB) |
108. Vloga senzorne integracije pri nevrološki obravnavi hipotonega otroka s senzomotorično (vestibularno – proprioceptivno) disfunkcijo : študija primeraAna Ugovšek, 2026, diplomsko delo Opis: Hipotonija se pogosto pojavlja skupaj s senzomotorično disfunkcijo. Vpliva na zaznavanje, obdelavo in integracijo senzornih informacij. Namen naše študije primera je bil raziskati vlogo in učinke senzorne integracije pri razvojno-nevrološki obravnavi hipotonega otroka s pridruženo senzomotorično disfunkcijo in ugotoviti vpliv vključevanja elementov senzorne integracije na izboljšanje posturalne kontrole, motoričnega načrtovanja, koordinacije in funkcionalnega delovanja otroka. Metode: V študiji primera smo obravnavali hipotonega otroka s senzomotorično disfunkcijo. Za objektivno ocenjevanje ravnotežja, posturalne kontrole in nadzora gibanja smo uporabili računalniško platformo PhysioSensing, pri čemer smo izvedli teste mCTSIB, RWS in LOS. Kvalitativni del raziskave je vključeval intervju z otrokovo fizioterapevtko. Pridobljene podatke smo primerjali pred začetkom in po zaključku desetih fizioterapevtskih obravnav. Rezultati: Pri mCTSIB testu se je skupni rezultat posturalne kontrole izboljšal za 8,2 %, največji napredek je bil opažen pri stoji na trdni podlagi z odprtimi očmi −19,4 %. Pri testu RWS se je hitrost premikanja težišča povečala za 31,8 % v lateralni in za 26,6 % v sagitalni smeri. Pri LOS testu se je reakcijski čas zmanjšal za 18,8 %, maksimalni doseg izboljšal za 35,7 %, doseg končne točke pa za 54,1 %. To nakazuje boljši nadzor težišča in učinkovitejšo motorično izvedbo. Kvalitativna analiza je pokazala izboljšano proprioceptivno zaznavanje, boljšo kontrolo trupa, večjo stabilnost in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Razprava: Rezultati nakazujejo, da ima vključevanje elementov senzorne integracije pomembno vlogo pri izboljšanju funkcionalnega delovanja otroka s hipotonijo in s pridruženo senzomotorično disfunkcijo. Za bolj podrobno razumevanje učinkov izvedenega pristopa bi bile potrebne dodatne raziskave na večjemu vzorcu otrok.
Ključne besede: senzorna integracija, hipotonija, senzomotorična disfunkcija, razvojno-nevrološka obravnava
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2026; Ogledov: 243; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,06 MB) |
109. Fizioterapevtska obravnava bolnika v akutni fazi po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLarisa Gajšt, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Možganska kap je eden od najpogostejših vzrokov invalidnosti in smrtnosti po svetu, pri čemer je akutna faza bolezni ključna za začetek rehabilitacije. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature proučiti fizioterapevtsko obravnavo bolnikov v akutni fazi po možganski kapi ter ugotoviti, kateri fizioterapevtski pristopi so pri tem najučinkovitejši. Metode dela: V teoretičnem delu so opisane značilnosti možganske kapi, njene vrste, dejavniki tveganja, znaki in simptomi, diagnostika ter zdravljenje. Posebna pozornost je namenjena pomenu zgodnje rehabilitacije in fizioterapevtskim pristopom v akutni fazi bolezni. V empiričnem delu je izveden pregled desetih znanstvenih raziskav, pridobljenih iz podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, PEDro, ResearchGate in ProQuest. Rezultati: Zgodnja mobilizacija je najpogosteje vključen fizioterapevtski pristop, pri čemer so boljši funkcionalni izidi pogosteje doseženi ob začetku mobilizacije med 24 in 48 urami po nastopu bolezni. Poleg zgodnje mobilizacije se v akutni fazi pri bolnikih uporabljajo tudi ustrezno nameščanje, nevromuskularna električna stimulacija, vadba za gibljivost in mišično moč spodnjih udov ter standardna fizioterapevtska obravnava. Razprava: Rezultati pregledanih raziskav niso povsem enotni, kar kaže, da učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri bolnikih ni odvisna zgolj od izbranega pristopa, temveč tudi od časa začetka obravnave, intenzivnosti terapije in individualnih značilnosti bolnika.
Ključne besede: možganska kap, akutna faza, fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, fizioterapevtski pristopi
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2026; Ogledov: 268; Prenosov: 17
Celotno besedilo (876,37 KB) |
110. Pomen zgodnje fizioterapevtske obravnave z namenom preprečevanja zapletov pri starejših bolnikih v bolnišnici – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAlina Kodrič, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Staranje prebivalstva in naraščajoča pogostost hospitalizacij predstavlja pomemben izziv za zdravstveni sistem. Starejši bolniki so med hospitalizacijo izpostavljeni povečanemu tveganju za razvoj zapletov, kot so respiratorni zapleti, sklepne kontrakture, mišična atrofija in bolnišnično pridobljena funkcionalna nezmožnost. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje znanstvenih in strokovnih virov je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro in COBISS. V analizo so bile vključene raziskave, objavljene med letoma 2015 in 2026, ki so ustrezale vnaprej določenim vključitvenim in izključitvenim kriterijem ter so dosegle ustrezno metodološko kakovost, ocenjeno s PEDro lestvico. Rezultati: Končni vzorec je zajemal sedem randomiziranih kontroliranih raziskav. Rezultati analiziranih raziskav kažejo, da zgodnja bolnišnična fizioterapevtska obravnava, uvedena v prvih 48 urah po sprejemu ali operativnem posegu, pomembno zmanjšuje pojavnost zapletov ter izboljšuje funkcionalni status starejših bolnikov. Ugotovljeno je bilo statistično značilno izboljšanje mišične moči, hitrosti hoje, ravnotežja ter splošne funkcionalne zmogljivosti. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da je zgodnja fizioterapevtska obravnava ključna komponenta celostne obravnave starejših bolnikov v bolnišničnem okolju. Večkomponentni pristopi z vključeno progresivno vadbo proti uporu se izkazujejo kot najučinkovitejši pri preprečevanju funkcionalnega upada. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da bi morala zgodnja fizioterapija postati standardni del bolnišnične obravnave starejših bolnikov.
Ključne besede: zgodnja fizioterapija, bolnišnično zdravljenje starejših, preprečevanje zapletov, kontrakture, respiratorna fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,34 MB) |
