111. Ozaveščenost občanov Murske Sobote o cirozi jeter : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNino Rituper, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo bili osredotočeni na cirozo jeter in ozaveščenost občanov Murske Sobote o tej bolezni. Ciroza jeter predstavlja enega izmed vodilnih javnozdravstvenih problemov v sodobnem času. V teoretičnem delu je predstavljena zgradba in delovanje jeter, vzroki in dejavniki tveganja za nastanek ciroze jeter, klinična slika, možnosti diagnosticiranja ter pomen preventive in zdravstvene nege pri teh bolnikih. Prav tako je predstavljena vloga medicinske sestre pri edukaciji bolnika ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Metoda: Naša raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela. S pomočjo strokovne literature smo sestavili anketni vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 152 anketirancev, ki so bili občani Murske Sobote, različne starosti, izobrazbe in poklicev. Rezultati: Rezultati v naši raziskavi so pokazali, da večina anketirancev (97 %) alkohol prepoznava kot glavni dejavnik tveganja za razvoj ciroze jeter, 61 % jih je navedlo tudi hepatitis B in C, 36 % pa debelost. Polovica anketirancev meni, da strokovnih informacij o cirozi jeter v Sloveniji ni dovolj. S pomočjo teh rezultatov smo ugotovili, da so občani Murske Sobote še kar dobro ozaveščeni o bolezni, kljub temu pa je vidno pomanjkanje globljega strokovnega znanja. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da so prebivalci občine Murska Sobota razmeroma dobro ozaveščeni o cirozi jeter, vendar pa njihovo znanje ostaja predvsem osnovno in površinsko. Rezultati diplomskega dela potrjujejo potrebo po večji dostopnosti strokovnih informacij ter nadaljnjem izvajanju zdravstveno-vzgojnih programov in preventivnih dejavnosti.
Ključne besede: ciroza jeter, alkohol, zdravstvena nega, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2026; Ogledov: 162; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
112. |
113. Vloga svetovne trgovinske organizacije pri preoblikovanju logističnih poti med ukrajinsko vojno : magistrsko deloMelissa Benedik, 2026, magistrsko delo Opis: Z izbruhom vojne v Ukrajini je bil logistični svet globoko šokiran, saj so bile v zelo kratkem času resno motene ključne prometne in logistične poti med Azijo in Evropo. Prekinjene železniške povezave, nenadna zaprtja pomorskih koridorjev in dodatne omejitve v zračnem prostoru so povzročili znatne premike v mednarodni trgovini. Države so bile prisiljene hitro ukrepati z uvedbo začasnih politik, sprostitvijo določenih omejitev in intenzivnim iskanjem alternativnih transportnih poti. Koridorji, ki so bili pred tem logistično drugotnega pomena, so čez noč postali ključni za učinkovito zagotavljanje pretoka strateškega blaga. Magistrsko delo obravnava, kako so se te spremembe odrazile na globalni ravni tako v političnem kot logističnem smislu, ter analizira obsežne sistemske odzive držav in mednarodnih institucij. Poseben poudarek je namenjen vlogi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je z normativnimi priporočili, strokovno podporo pri interpretaciji pravil in poudarjanjem preglednosti ukrepov članic posredno vplivala na oblikovanje nacionalnih strategij. V tem širšem kontekstu je analizirano tudi, kako so se na spremembe odzvala globalna logistična podjetja, pri čemer študija primera podjetja DHL razkriva ključne pristope in operativne prilagoditve, ki so omogočile nadaljnje delovanje v razmerah krizne negotovosti.
Ključne besede: mednarodni transport, logistika, koridorji, vojne, sankcije, Svetovna trgovinska organizacija, geopolitične motnje, kriza
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,74 MB) |
114. Vpliv notranje organizacije visokošolskega zavoda na učinkovitost izvajanja javnih naročil : magistrsko deloMartina Lebar, 2026, magistrsko delo Opis: Vpliv notranje organizacije visokošolskega zavoda na učinkovitost izvajanja javnih naročil je osrednja tema magistrskega dela, ki izhaja iz pomena javnega naročanja za zakonito, pregledno in gospodarno porabo javnih sredstev v javnem sektorju. Visokošolski zavodi se zaradi svoje kompleksne organizacijske strukture in raznolikosti dejavnosti soočajo s posebnimi izzivi pri načrtovanju in izvajanju javnih naročil, kar se pogosto odraža v zamudah, pravnih tveganjih in manjši učinkovitosti postopkov. Namen raziskave je bil analizirati vpliv notranje organizacije na izvajanje javnih naročil ter ugotoviti, kateri organizacijski dejavniki odločilno prispevajo k uspešnosti ali neučinkovitosti teh postopkov. Raziskava temelji na poglobljeni analizi organizacijske strukture, nabavne funkcije in poteka javnonaročniških postopkov v izbranem visokošolskem zavodu, dopolnjeni z omejenim empiričnim vpogledom v prakso primerljivih institucij. Ključne ugotovitve kažejo, da so na učinkovitost javnih naročil najpomembneje vplivali jasna razdelitev pristojnosti, pravočasno in sistematično načrtovanje nabav, centralizirana organizacija nabavne funkcije ter ustrezna strokovna usposobljenost zaposlenih. Analiza je pokazala, da razpršena organizacija nabave, pomanjkljiva komunikacija med organizacijskimi enotami in nezadostna vključenost nabavne službe v zgodnje faze postopkov povečujejo tveganje za napake in podaljševanje postopkov. Uvedba centralizirane nabavne službe in podpora informacijskega sistema sta se izkazali kot ključna dejavnika za večjo preglednost, standardizacijo postopkov in učinkovitejši nadzor nad porabo sredstev. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju organizacijskih vplivov na javno naročanje v visokošolskem okolju ter ponujajo uporabna izhodišča za izboljšanje organizacije javnih naročil tudi v drugih primerljivih javnih zavodih, pri čemer omejitve raziskave izhajajo predvsem iz osredotočenosti na en sam študijski primer.
Ključne besede: notranja organizacija, visokošolski zavodi, javna naročila, nabavna funkcija, učinkovitost, organizacijski dejavniki, tveganja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,48 MB) |
115. eUprava, digitalna izključenost in uporaba elektronske osebne izkaznice med starejšimi : magistrsko deloMaja Skaza, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne preobrazbe javne uprave s posebnim poudarkom na digitalni vključenosti starejših prebivalcev. Cilj raziskave je bil oceniti učinkovitost državnih ukrepov za zmanjševanje digitalne izključenosti in proučiti, kako uvedba elektronske osebne izkaznice (e-OI) vpliva na uporabo e-uprave med starejšimi državljani. Raziskava je temeljila na analitičnem pristopu, primerjalni analizi izbranih držav (Avstrija, Estonija) in pregledovanju uradnih statističnih podatkov (Eurostat, SURS, OECD) ter domačih in tujih akademskih virov. V teoretičnem delu sta bila opredeljena digitalizacija javne uprave in pojasnjen pomen ključnih sistemov, kot so SI-TRUST, SI-PASS, e-OI in digi točke. V empiričnem delu so bili analizirani doseženi rezultati v Sloveniji in primerjani z najboljšimi praksami iz tujine. Rezultati raziskave kažejo, da ima Slovenija ustrezno tehnično infrastrukturo, a se sooča z izrazito generacijsko vrzeljo v digitalnih kompetencah. Projekti, kot so digi točke, so pomemben korak naprej, vendar še ne dosegajo sistemskega vpliva. Uvedba e-OI predstavlja tehnološki napredek, vendar sama po sebi ne zagotavlja večje uporabe euprave brez dodatne podpore, izobraževanja in dviga zaupanja med starejšimi uporabniki. V primerjavi z Avstrijo in Estonijo Slovenija zaostaja predvsem na področju vključujočih izobraževalnih pristopov in uporabniške enostavnosti digitalnih storitev. Ključni izziv ostaja prehod iz tehnične v družbeno digitalizacijo, v kateri bodo vsi državljani – ne glede na starost – dejavno vključeni v digitalno okolje.
Ključne besede: digitalizacija javne uprave, elektronska osebna izkaznica, SI-TRUST, digitalna vključenost, starejši, e-uprava, javna uprava
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,12 MB) |
116. Zgodovinski vpliv Rusije na sodobne olimpijske igre : magistrsko deloDomen Dolinar, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje vlogo športa – predvsem olimpijskih iger (OI) – kot političnega prizorišča v ruskem zgodovinskem kontekstu. Namen raziskave je analizirati, žkako so ruske (in predhodno sovjetske) politične odločitve skozi čas instrumentalizirale šport za doseganje državnih ciljev ter kakšne posledice so te odločitve imele za moderne OI. Raziskava temelji na zgodovinski metodi, z analizo arhivskih virov, uradnih dokumentov Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in sekundarne literature. Uporabljena je bila kvalitativna analiza ključnih primerov, kot so olimpijski bojkoti, propagandni vidiki športnih tekmovanj ter primeri sistemskega dopinga, da bi se osvetlila prepletenost športa in politike. Ključne ugotovitve kažejo, da je ruska država šport redno uporabljala kot orodje mehke moči in sredstvo za krepitev mednarodnega ugleda – od hladne vojne, ko je Sovjetska zveza (ZSSR) prek športnih uspehov uveljavljala svojo ideologijo, do sodobne Rusije, ki je z gostiteljstvom iger (npr. Soči 2014) ter državnim športnim programom (vključno z dopingom) krepila nacionalni ponos. Te politično motivirane poteze so pomembno vplivale na olimpijsko gibanje, denimo povzročile največji bojkot v zgodovini iger leta 1980, sprožile reforme na področju protidopinških politik in postavile pod vprašaj apolitičnost športa. Pomen raziskave je v tem, da poglobi razumevanje prepleta športa in politike ter ponuja zgodovinsko perspektivo za razumevanje današnjih izzivov – od športne diplomacije do vprašanja politične nevtralnosti OI.
Ključne besede: športna diplomacija, mehka moč, olimpijske igre, Ruska federacija, šport in politika, geopolitični interesi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,43 MB) |
117. Vpliv nočnega dela na stres in utrujenost reševalcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMišo Petrič, 2025, diplomsko delo Opis: Delo v nujni medicinski pomoči zahteva stalno pripravljenost, hitre odločitve in sposobnosti delovanja v nepredvidljivih razmerah. Nočne izmene ob tem predstavljajo dodatno obremenitev, saj vplivajo na kakovost spanja, stopnjo utrujenosti in pojav stresa, kar se lahko izrazi tako na zdravju zaposlenih, kot tudi na varnosti pacientov. V tem okolju je diplomsko delo preučevalo vpliv nočnega dela na reševalce ter spremembe, ki jih je prinesla vključitev v dispečerski center. Empirična raziskava, izvedena z anketiranjem reševalcev treh zdravstvenih domov, ki so ostali anonimni, je pokazala, da nočno delo najpogosteje povzroča izčrpanost, slabšo koncentracijo in težave pri odločanju. Reševalci stres obvladujejo predvsem s počitkom, telesno dejavnostjo in druženjem, strokovno pomoč pa iščejo redko. Po vključitvi v dispečerski center se je raven stresa pri večini zmanjšala, vendar so kot nove obremenitve izpostavili večjo odgovornost, časovni pritisk in pomanjkljive informacije. Na podlagi ugotovitev v nalogi predlagamo okrepitve podpornih mehanizmov, izboljšanje možnosti za regeneracijo in dostop do strokovne pomoči ter boljše načrtovanje izmen. Rezultati ponujajo uporabne smernice za oblikovanje ukrepov, ki bi lahko dolgoročno prispevali k večjemu zadovoljstvu in boljšemu zdravju reševalcev.
Ključne besede: nočno delo, stres, utrujenost, reševalci, dispečerski center
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,38 MB) |
118. Ustavni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanje kmetijskih zemljišč : magistrsko deloLuka Juriševič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ustavnopravni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanja kmetijskih zemljišč v slovenskem pravnem redu. Lastninska pravica je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave RS, vendar ni absolutna. Njeno izvrševanje je omejeno s 67. členom Ustave, ki lastnini priznava tri temeljne funkcije - ekološko, socialno in gospodarsko, ter s 15. členom, ki določa, da se pravica posameznika konča tam, kjer se začne pravica drugega. Slednje se še posebej odraža v kmetijskem sektorju na področju omejitev glede prometa z zemljišči, ki ima strateški pomen za prehransko varnost in suverenost države. Poseben poudarek je namenjen dedovanju kmetijskih zemljišč, ki se po splošnih pravilih Zakona o dedovanju pogosto razdeli na več dedičev, kar vodi v fragmentacijo zemljišč in zmanjšuje njihovo gospodarsko učinkovitost. Zakonodajalec je zato z uvedbo instituta zaščitene kmetije določil poseben režim dedovanja, ki temelji na načelu nedeljivosti kmetijskega gospodarstva. Ta ureditev zasleduje ciljem preprečevanja drobitve kmetijskih zemljišč, zagotavljanja njihove trajnostne rabe in ohranjanja podeželskega prostora, s čimer se neposredno uresničujejo ustavno varovane funkcije lastnine. Raziskava temelji na normativni analizi ustavnih določb, zakonodaje, sodne prakse slovenskih sodišč ter odločitev Ustavnega sodišča RS, dopolnjuje pa jo komparativni pregled ureditev v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Poleg tega delo vključuje pregled strokovne literature ter poudarja pomen ekonomske in socialne vzdržnosti kmetijskih gospodarstev. Magistrsko delo ugotavlja, da je za dolgoročno ohranitev rodovitnih zemljišč in preprečitev njihove degradacije nujno nadaljnje razvijanje posebnih pravnih režimov, ki bi združevali ustavne zahteve varstva lastnine s cilji prehranske varnosti, varstva okolja in trajnostnega razvoja. Posebej pomembno je spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij z ustreznimi davčnimi, finančnimi in institucionalnimi ukrepi, saj brez generacijske prenove podeželje in kmetijska politika države ne moreta dosegati zastavljenih ciljev.
Ključne besede: lastninska pravica, dedovanje kmetijskih zemljišč, zaščitena kmetija, kmetijska politika, fragmentacija zemljišč
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,31 MB) |
119. Pojem, pomen in dopustnost revizije : magistrsko deloHana Babnik, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut revizije v slovenskem civilnem pravdnem postopku s poudarkom na njegovi preobrazbi po uveljavitvi sistema dopuščene revizije. Raziskava izhaja iz vprašanja, kako se je s tem sistemom spremenila vloga revizije od sredstva, usmerjenega predvsem v varstvo subjektivnih pravic strank, k institutu z izrazito javnofunkcionalno in precedenčno vlogo, namenjeno poenotenju sodne prakse in razvoju prava. Namen magistrskega dela je presoditi, ali veljavna ureditev dopuščene revizije še zagotavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom, učinkovitostjo sodnega sistema ter pravico posameznika do učinkovitega sodnega varstva in pravne varnosti. Pri raziskavi so bile uporabljene deskriptivna metoda za analizo zakonske ureditve, analitična metoda za obravnavo sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, primerjalnopravna metoda za primerjavo z nemško in avstrijsko ureditvijo ter analiza statističnih podatkov o dopustitvi in uspešnosti revizij. Ključne ugotovitve kažejo, da sistem dopuščene revizije krepi precedenčno vlogo Vrhovnega sodišča in prispeva k večji enotnosti sodne prakse, hkrati pa pomeni visoko stopnjo selektivnosti, zaradi katere je varstvo pravic strank v revizijskem postopku zagotovljeno predvsem posredno. Raziskava potrjuje, da so kriteriji za dopustitev revizije zaradi diskrecijske presoje sodišča v praksi deloma nepredvidljivi, kar lahko vpliva na zaznavo pravne varnosti. Uporabnost ugotovitev se kaže v kritični presoji obstoječih procesnih standardov ter v predlogih za izboljšanje sistema, zlasti z večjo transparentnostjo odločanja in krepitvijo obrazložitvene dolžnosti pri zavrnitvah dopustitve revizije. Omejitve raziskave izhajajo iz osredotočenosti na normativno analizo, sodno prakso in omejeno časovno obdobje statističnih podatkov, zato magistrsko delo ne zajema širših empiričnih vidikov delovanja instituta dopuščene revizije.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, dopuščena revizija, pravna vprašanja, Vrhovno sodišče, sodna praksa, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 196; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,97 MB) |
120. Zdravstvena nega oseb z demenco in vloga medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Strajnšak, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Povprečna doba ljudi se daljša in s tem se tveganje za nastanek demence s starostjo povečuje. Tako je vloga medicinske sestre pri obravnavi oseb z demenco velikega pomena. Zdravstvena nega je usmerjena k izboljšanju, ohranjanju in vzpostavljanju ponovne aktivnosti. Medicinska sestra uporablja strokovni pristop, prilagojeno komunikacijo, usmerjanje in pozitivno vzpodbudo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Podatke smo pridobili s pomočjo različnih podatkovnih baz z uporabo ključnih besed in kriterijev. Pri pregledu literature smo uporabili diagram PRISMA. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi oseb z demenco pomanjkljivo opredeljena. Pri medicinski sestri zdravstveno nego oseb z demenco spremlja velika negotovost, vendar pa imajo le te pozitiven odnos do obravnave prej omenjenih oseb. Vloga medicinske sestre pri obravnavi oseb z demenco ima velik pomen, saj njena funkcija zmanjšuje obremenitev svojcev pri vzpostavljanju neodvisnosti pri vsakodnevnih aktivnostih. Medicinska sestra prepozna spremembe pri osebi z demenco in se ve prilagoditi različnim situacijam. Pri svojem delu opravlja terapevtsko komunikacijo, za katero je značilno zaupanje, spoštovanje, sprejemanje, samorazkrivanje in empatija. Razprava: Ker pri medicinskih sestrah primanjkuje znanja o demenci in komunikaciji, je potrebno izboljšati raven usposabljanja in izobraževanja. Tiste medicinske sestre, ki imajo pomanjkanje znanja in delovnih izkušenj, so bolj negativno naravnane za delo z osebami z demenco. Zato imajo z uspešnim izobraževanjem le te bolj pozitiven odnos do dela z osebami z demenco in so bolj prilagodljive. Opažene so tudi spremembe pri vsakodnevnem izvajanju aktivnosti. Na uspešno delo medicinskih sester vpliva dober odnos s timom, poznavanje okolja, izobraževanja in zaznavanje avtonomije.
Ključne besede: medicinska sestra, demenca, komunikacija, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,19 MB) |
