111. |
112. |
113. |
114. Vpliv zakonske redefinicije posilstva po modelu "samo ja pomeni ja" na obravnavo žrtev na sodiščuSonca Menart, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi je obravnavan vpliv zakonske redefinicije kaznivega dejanja posilstva v skladu z modelom »samo ja pomeni ja« na sodno obravnavo žrtev spolnega nasilja v Sloveniji. S prenovo Kazenskega zakonika, ki je v ospredje postavil soglasje kot ključni element kaznivega dejanja, je država naredila pomemben korak k zaščiti spolne avtonomije. Temeljna sprememba je v tem, da odsotnost soglasja nadomešča prejšnjo zahtevo po prisili, kar pomeni sodobnejše in bolj realistično razumevanje spolnega nasilja.
Teoretični del naloge temelji na feminističnih teorijah spolnega nasilja, konceptih kulture posilstva, mitih o posilstvu in razumevanju soglasja. Poseben poudarek je na psihosocialnih dejavnikih soglasja, ki pomembno vplivajo na razumevanje izkušenj žrtev in na presojo njihove verodostojnosti. Analiza pokaže, da pravni postopki brez tega uvida pogosto reproducirajo stereotipe in vodijo v sekundarno viktimizacijo.
Empirični del temelji na kvalitativnih intervjujih s pravosodnimi strokovnjaki, kriminološkimi raziskovalci in psihosocialnimi svetovalkami. Rezultati kažejo, da implementacija modela »samo ja pomeni ja« v praksi še ni dosledna in enotna. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta pomanjkanje izobraževanj pravosodnega osebja o nepravnih vsebinah in prisotnost stereotipov o »idealnem posilstvu«, vezanih na tradicionalni model prisile.
Naloga se ne ustavi pri analizi, temveč ponudi tudi nabor praktičnih priporočil za pravosodne akterje in psihosocialne svetovalce. Ta so usmerjena v zmanjšanje sekundarne viktimizacije, večjo občutljivost za kompleksnost spolnega nasilja in učinkovitejšo implementacijo modela »samo ja pomeni ja«. Poudarjena je potreba po obveznih, sistematičnih in praktično naravnanih izobraževanjih ter po tesnejšem sodelovanju med institucijami.
Magistrska naloga tako prispeva k razumevanju sodobnega pravnega okvira spolnega nasilja in opozarja, da je za pravičnejšo obravnavo žrtev nujna kombinacija zakonodajnih sprememb, strokovne usposobljenosti in celostne psihosocialne podpore.
Ključne besede: model »ja pomeni ja«, kultura posilstva, stereotipi, spolno nasilje, sodna praksa, psihosocialni dejavniki soglasja, sekundarna viktimizacija.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 183; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
115. Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanjuALJA ŽIBRET BOŽIČ, 2025, ni določena Opis: Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo.
Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Ključne besede: PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,97 MB) |
116. Spopadanje z izzivi: raziskovanje strategij soočanja in odpornosti med ukrajinskimi vojnimi begunci v SlovenijiMaryna Tolmacheva, 2025, ni določena Opis: Following Russia’s full-scale invasion of Ukraine in February 2022, millions of Ukrainians were forced to flee their homes. Some sought refuge in Slovenia, where this study investigates their psychosocial challenges, coping strategies, and subjective mental health. Based on qualitative interviews with 16 participants, the research provides insight into the lived experiences of displaced Ukrainians. In parallel, the study critically examines the broader concept of "Ukrainian resilience," questioning whether it represents genuine adaptive capacity or functions as a rhetorical device that shifts responsibility from structural support to individual perseverance.
Consistent with findings across Europe and in Slovenia, the results reveal complex psychosocial challenges, including war-related distress, post-migration stressors, and structural barriers related to employment, housing, and healthcare. Participants employed a range of coping strategies, with emotion-focused approaches (e.g., social support, acceptance, distraction) more common than problem-focused ones. While many demonstrated resilience, instances of maladaptive coping (e.g., avoidance) suggest resource depletion and chronic stress, reinforcing the need for targeted psychosocial support. Mental health concerns were widespread, including symptoms of anxiety, depression, and somatic distress, often exacerbated by limited access to formal care. The findings are interpreted through established theoretical frameworks, including Lazarus and Folkman’s transactional model and Hobfoll’s conservation of resources theory. These emphasize the dynamic interaction between individual resources and environmental demands. Aligning with Miller and Rasmussen’s work, the study confirms that forced displacement experience and adaptation are shaped by both pre- and post-migration factors.
Ultimately, the study argues for a nuanced, context-sensitive understanding of resilience and calls for systemic, integrative policies that move beyond individualistic narratives. It offers practical insights for mental health professionals, policymakers, and those implementing integration programs committed to supporting displaced populations in sustainable and inclusive ways.
Ključne besede: Ukrainian refugees in Slovenia, resilience, psychosocial challenges, coping, mental health
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 177; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,18 MB) |
117. NAČRTOVANJE PROCESNEGA SISTEMA ZA PRIDOBIVANJE BIOETANOLALuka Bahor, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo idejno zasnovali procesni sistem za pridobivanje bioetanola za domačo rabo samooskrbnega gospodinjstva z namenom samozadostnosti ter zmanjšanja ali izničenje ogljičnega odtisa. Procesni sistem je zasnovan za velikost povprečnega slovenskega gospodinjstva ter primeren za samooskrbo. Uporabljeni materiali, sestavni elementi ter procesi bodo trajnostni, ekološko neoporečni ter zdravju in okolju neškodljivi.
Cilj naloge je tudi širši javnosti, laikom ter tistim, ki se zanimajo za tovrstni način samooskrbe, približati procesni sistem za pridobivanje in uporabo bioetanola, ki se zadnja leta kaže kot primerna alternativa fosilnim gorivom. Ker so postopki za pridobivanje le-tega enaki nekaterim kmetijskim opravilom na našem ozemlju, sistem omogoča uporabo že znanih postopkov in procesov, ki jih opravlja sleherna kmetija.
V diplomski nalogi smo predstavili temeljne gradnike za pridobivanja bioetanola, surovine, procesi ter načini koriščenja. Predstavljena je tudi potencialna uporaba goriva za napajanje elektroenergetskih potreb doma ter transporta.
Ključne besede: Bioetanol, Domači procesni sistem, Surovine bioetanola, Sladkorna pesa, Zasnova procesnega sistema, Predelava motorja na bioetanol, Biogorivo
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,34 MB) |
118. Razvoj spletne aplikacije za upravljanje kmetije Monera : diplomska nalogaMaja Urbanč, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi opišemo in prikažemo razvoj spletne aplikacije, ki bo manjšim samostojnim podjetnikom oziroma v našem primeru kmetiji poenostavila upravljanje tako s pisanjem dobavnic, kot izdajanjem računov. Pomagala jim bo tudi voditi lastno bazo strank in dobaviteljev ter jim nudila vpogled v prodajo in nabavo v njihovem podjetju. V teoretičnem delu se bomo najprej dotaknili problema pomanjkanja takšnih aplikacij na trgu, nato bomo opisali tehnologije, ki smo jih uporabili za razvoj aplikacije. V empiričnem delu bomo predstavili funkcionalnosti naše aplikacije in njeno delovanje.
Ključne besede: ASP.NET, arhitektura MVC, spletna aplikacija, upravljanje kmetije, programiranje
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 205; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,39 MB) |
119. |
120. |
