11. VPLIV TEŽE ŠOLSKE TORBE IN TELESNE AKTIVNOSTI NA KIFOZO PRI ŠOLOOBVEZNIH OTROCIHRok Škorjanc, 2025, ni določena Opis: Uvod in namen: Spremembe drže v otroštvu predstavljajo izziv za zdravstvene in izobraževalne strokovnjake. Čeprav je otroštvo obdobje telesnega razvoja, raziskave opozarjajo, da sodoben način življenja vpliva na držo otrok. Povečana kifoza je med najpogostejšimi nepravilnostmi drže in je povezana s sedečim načinom življenja, nepravilno držo ter nošenjem pretežkih šolskih torb. Namen naloge je bil raziskati povezavo med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze pri osnovnošolskih otrocih ter prispevati k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj drže. Metode: Raziskava kvantitativnega tipa je vključevala otroke, starih 10–15 let, iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Podatke smo zbirali z demografskim vprašalnikom, tehtnicami za telesno maso in torbo ter digitalnim kotomerom Meloq, telesno aktivnost pa z vprašalnikom SF-NPAQ. Statistično smo uporabili deskriptivno statistiko, hi-kvadrat, t-test in Pearsonov koeficient pri ? = 0,05. Rezultati: Med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze ni bilo statistično značilne povezave, korelacije so bile zelo šibke (p > 0,05). Deklice niso imele višjega kota kifoze kot dečki. Uporabnost: Rezultati so uporabni za preventivne programe ohranjanja pravilne drže, fizioterapevti lahko prepoznajo rizične dejavnike in pravočasno ukrepajo. Omejitve: Majhen vzorec iz ene šole in enkratne meritve omejujejo posploševanje in zaznavo dolgoročnih učinkov. Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik. Tip dela: Magistrska naloga 2. stopnje; 2025, Fizioterapevtika, 50(71) str., 10 pregl., 6 sl., 1 pril., 60 vir. Mentorica (F. Kresal), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 95; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
12. Ozaveščenost krajanov vasi Kupšinci o alergijskih stanjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNiko Forjan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V zadnjem času beležimo porast alergijskih stanj tako na hrano kot pik žuželk in zdravila. Alergijska reakcija lahko privede do anafilaktičnega šoka, ki je za človeka lahko tudi usoden. Porajalo se nam je vprašanje, ali ljudje sploh vejo, da imajo alergijo na določen allergen in ali se vejo na alergijsko reakcijo odzvati. Kako bi odreagirali, če bi pri njih ali sočloveku prišlo do anafilaktičnega šoka. Metode: Empirična raziskava je potekala med vaščani Kupšincev v mesecu maju 2025. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika. Podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 129 vaščanov Kupšincev. Ugotovili smo, da jih ima kar 49,6 % eno izmed alergij. Prav tako nam je raziskava pokazala, da bi se v primeru alergijske reakcije več kot 50 % vaščanov znalo pravilno odzvati. Ugotovili smo tudi, da bi 82 % vaščanov v primeru anafilaktičnega šoka poklicalo številko nujne medicinske pomoči 112. Razprava: Ugotovitve kažejo, da imajo vaščani Kupšincev alergije, ki so primerjlive s pogostostjo in vrstami alergij drugih raziskav. Večina alergikov bi se znala pravilno odzvati na alergijsko reakcijo. Večjo težavo pa smo zaznali v primeru, da bi pri človeku prišlo do anafilaktičnega šoka. V tem primeru bi velika večina le poklicala številko nujne medicinske pomoč in do prihoda nujne medicinske pomoči ne bi ukrepali kako drugače. Zato priporočamo, da se izvede posvet vaščanov na temo izbraževanja glede ukrepanja v primeru anafilaktičnega šoka.
Ključne besede: alergija, alergična reakcija, prva pomoč, anafilaktični šok, imunoterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Uspešno staranje spolno aktivnih starejših odraslih nad petinpetdeset let : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Petek-Zakošek, 2025, doktorska disertacija Opis: Zadovoljiva spolnost pomembno prispeva k zdravju, poživlja, podaljšuje življenje in zmanjšuje tveganje za bolezni. Kljub temu pa je pogosto spregledana in prezrta, še posebej pri starejših odraslih, pri katerih se o njej zaradi tabujev in napačnih predstav pogosto ne sme govoriti na glas. Stereotipi o tem, da so starejši zaradi starostnih sprememb spolno neaktivni, vodijo v zanikanje lastne spolnosti in socialno izolacijo, kar pa zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Spolno življenje v starosti ne sme biti razumljeno kot nekaj neprimernega ali nepotrebnega, temveč kot pomemben in legitimen del človekovega življenja, ki prispeva k uspešnemu staranju, duševni vitalnosti in telesnemu zdravju. Doktorska disertacija raziskuje povezanost osebnostnih, družbenih, kulturnih in okoljskih dejavnikov z aktivnim spolnim življenjem starejših odraslih (55+) ter vpliv stereotipnega dojemanja spolnosti starejših na njihovo zadovoljstvo. Ugotovitve poudarjajo nujnost izobraževalnih strategij in podpornih modelov, ki potrjujejo pomen spolnosti v starejšem obdobju kot večdimenzionalnega vidika dobrega počutja, ne glede na biološko starost. Ključni so razvoj izobraževalnih programov, ozaveščanje o večdimenzionalnosti spolnosti ter implementacija modelov spolnega zdravstvenega varstva, ki bodo starejšim odraslim zagotavljali dostop do znanja in podpore, s čimer se bodo okrepile njihove zmožnosti za ohranjanje spolne vitalnosti, samospoštovanja in kakovostnega staranja. Disertacija se prav tako zavzema za sistematično integracijo spolne zdravstvene vzgoje za starejše odrasle, v učne načrte zdravstvenega varstva za izboljšanje poklicnih kompetenc in boj proti družbenemu razvrednotenju spolnosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Obravnava spolnega zdravja v starosti kot javnozdravstvenega vprašanja odpira možnosti za celovite preventivne ukrepe in izboljšanje kakovosti življenja starajoče se populacije.
Ključne besede: starejši odrasli, spolnost, stereotipi, aktivnost, umik, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 84; Prenosov: 0
Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Ozaveščenost staršev o vročini pri dojenčku in malčku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPatricija Jamar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Ozaveščenost staršev o pojavu vročine pri dojenčku in malčku vpliva na njen potek in izid. Njihova pomanjkljiva ozaveščenost o vročini zakasni zdravljenje primarne bolezni. Starši v domačem okolju lahko preprečijo dehidracijo otroka. S pravilnim ukrepanjem ob vročinskih krčih vplivajo na njihov razplet. Pomembno vlogo pri obravnavi otroka z vročino ima zdravstveno osebje. Raziskovalna metodologija: Opravljena raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali, kakšna je ozaveščenost staršev o vročini pri dojenčkih in malčkih. Anketa je bila izvedena preko spletnega orodja 1KA. Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 naključno izbranih staršev, ki imajo enega ali več otrok do 1. leta starosti ali 2–3 leta starosti. Starši dojenčku in malčku z vročino ponudijo več tekočine in prepoznajo znake dehidracije. Več kot polovica vseh anketiranih staršev vročino pri otroku meri aksilarno. Večina staršev ne zbija vročine prehitro, pri čemer več kot polovica anketiranih staršev z enim dojenčkom in malčkom ne zbija vročine predvsem na podlagi neugodja otroka. Čeprav pridobljeni rezultati kažejo na visoko ozaveščenost o vročini, starši doživljajo strah (90 %). Zato drugo hipotezo potrdimo v celoti. Prvo hipotezo pa delno potrdimo, saj glede na pridobljene rezultate ne gre trditi, da so starši, ki imajo več kot enega otroka, statistično bolj ozaveščeni o vročini kot starši z enim dojenčkom ali malčkom. Razprava: Ugotavlja se, da je več pozornosti treba nameniti ozaveščanju staršev že na primarni ravni zdravstva. Starše je potrebno podučiti, da se za pomoč in nasvete obrnejo k pediatrom in pediatričnim medicinskim sestram.
Ključne besede: vročina, dojenček, malček, ozaveščenost, ukrepanje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 85; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Benkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 89; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. |
17. |
18. Prednosti in slabosti, ki so se pojavile po prenosu infrastrukture iz računovodskih evidenc javnega podjetja Komunala Kranj d.o.o. : diplomsko deloSimona Zupanc, 2014, diplomsko delo Ključne besede: gospodarska javna infrastruktura, gospodarska javna služba, omrežnina, subvencija, najemnina, javno podjetje, cena, vrednotenje, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 90; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,01 MB) |
19. |
20. Konsolidiranje računovodskih izkazov na primeru skupine proizvodnih podjetij : diplomsko deloVanda Zore, 2010, diplomsko delo Ključne besede: konsolidacija, obvladujoče podjetje, odvisno podjetje, metode, konsolidirano letno poročilo, konsolidirani računovodski izkazi, zakon o gospodarskih družbah, slovenski računovodski standardi, mednarodni računovodski standardi
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 91; Prenosov: 0
Celotno besedilo (378,19 KB) |
