191. |
192. |
193. |
194. |
195. |
196. Finančni popravki sredstev EUŽiga Rejc, 2025, znanstvena monografija Opis: Predmet obravnave monografije je pravni institut finančnih popravkov, ki se nanaša na različne pravne postopke finančnega korigiranja (domnevnih) napak pri dodeljevanju oz. porabi sofinancerskih sredstev iz EU-skladov. Delo zajema tri vsebinske sklope: V prvem delu, tj. v poglavju »Opredelitev in sistemska umestitev finančnih popravkov«, knjiga najprej opredeli termin finančnih popravkov ter ga obravnava tudi v kontekstu širšega teleološkega vidika. Nadalje pa zadevni institut vsebinsko umešča v kontekst proračuna EU oz. njegovih (proračunskih) skladov ter ga identificira kot del sistema upravljanja in nadzora v sistemu deljenega upravljanja sredstev proračuna EU s strani Evropske komisije in držav članic. Naslednje poglavje, »Finančni popravki Evropske komisije«, se osredotoča na postopke uveljavljanja finančnih popravkov Evropske komisije v razmerjih do držav članic. Skozi prizmo predvsem sodne prakse Sodišča EU so v tem poglavju vsebinsko obravnavani posamezni sklopi pravnih vprašanj, ki jih to delo evidentira kot ključne za razumevanje pravnega ustroja obravnavanega inštituta finančnih popravkov. Poglavje »Finančni popravki države članice (Republike Slovenije)« pa nato zajema razpravo glede več pravnih aspektov razumevanja in aplikacije obravnavanega pravnega instituta tudi in predvsem v dosedanji sodni praksi slovenskih nacionalnih sodišč.
Ključne besede: financiranje, EU sredstva, strukturni skladi, investicijski skladi, sofinanciranje, proračun
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2026; Ogledov: 373; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
197. Aesthetic and corrective interventions: changes in self-confidence and social communicationAnthony Ban, Branka Ličanin, Božidar Veljković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Aesthetic and corrective procedures significantly enhance individuals’ self-confi dence and social communication, positively transforming their lives and satisfa ction. These interventions provide emotional support and improve self-perception, contributing to safety and environmental interaction. The aim of this study was to examine differences in self-confidence and social communication levels before and after aesthetic and corrective procedures, taking into account the participants’ gender and age. The study was conducted on a sample of 150 patients in Pula and Rovinj (Croatia) who underwent various aesthetic and corrective treatments. The Self-Confidence and Social Communication Assessment Scale was applied, and the data were analyzed using IBM SPSS Statistics (version 23). The results of the Wilcoxon test showed statistically significant increases in self-confidence and qu ality of social communication after the procedures (p < .001) across all observed variables. Gender-based analysis indicated higher levels of self-confidence and so cial openness among women compared to men, while older participants showed a more stable increase in emotional security and self-acceptance than younger parti cipants. The Mann–Whitney U test and Kruskal–Wallis test confirmed statistically significant differences in the perception of outcomes based on gender and age (p < .05). The findings suggest that aesthetic and corrective procedures affect not only physical appearance but also psychological functioning and social relationships. Observed effects vary according to demographic characteristics, highlighting the need for an individualized approach in planning and implementing aesthetic tre atments. In conclusion, the study confirms that aesthetic and corrective procedures can significantly enhance self-confidence and social communication, with gender and age playing a moderating role. The scientific contribution of this research lies in a better understanding of the link between aesthetic procedures, self-confidence, and social communication, which is important for patients’ psychological well-be ing. The study can help guide the development of personalized approaches and strategies to improve patient outcomes.
Ključne besede: aesthetic procedures, corrective procedures, surgery, self-confidence, social communication
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2026; Ogledov: 354; Prenosov: 2
Celotno besedilo (377,81 KB) |
198. Tveganja za finančne prevare pri odprtju podjetja v BIH : magistrsko deloVlasta Globačnik, 2026, magistrsko delo Ključne besede: davčna optimizacija, davčna utaja, korupcija, Bosna in Hercegovina, finančne prevare, slovenski podjetniki, davčno tveganje, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2026; Ogledov: 354; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,57 MB) |
199. Profesionalna in terapevtska komunikacija v psihiatrični zdravstveni negiGeorge Denić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 364; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,02 MB) |
200. Absentizem in fluktuacija zaposlenih v povezanosti s pojavom stresa pri vodjih zdravstvene negeLea Germek, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci se pri vsakodnevnem delu soočajo z visoko delovno obremenitvijo, odgovornostjo in pričakovanji, kar pogosto vodi v utrujenost, izgorelost in zmanjšano zadovoljstvo pri delu. Ti dejavniki pomembno vplivajo na pojav odsotnosti z dela ter na odločitve posameznikov o odhodu iz ustanove. Namen raziskave je preučiti povezavo med delovno obremenitvijo, stresom, absentizmom in fluktuacijo ter ugotoviti, kako organizacijski dejavniki vplivajo na odločitev vodjev zdravstvene, da ostanejo na delovnem mestu oziroma v ustanovi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev zajeli podatkovne baze PubMed, Cobiss, DKUM, Google učenjak in SpringerLink. Vključili smo prispevke, objavljene med letoma 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili ključne besede v slovenščini (absentizem, fluktuacija, stres, vodji zdravstvene nege) in v angleščini (absenteeism, staff turnover, stress, nursing leaders). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature so potekali v mesecu maju 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora sprejeli 15 enot literature.
Rezultati: Rezultati pregleda izbrane literature kažejo, da sta absentizem in fluktuacija medicinskih sester posledica kombinacije delovnih, individualnih in organizacijskih dejavnikov. Med temeljnimi dejavniki so zahteven urnik, dolg delovni čas, preobremenjenost, stres, konflikti ter pomanjkanje podpore oziroma ustrezne kadrovske politike. Individualni dejavniki obsegajo osebno zdravje, družinske obveznosti ter iskanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Visok poklicni stres in izgorelost povečujeta odsotnost z dela in namero po odhodu, kar negativno vpliva na kakovost oskrbe pacientov. Programi za zmanjšanje stresa, izobraževanje, podpora vodstva, razvoj čustvene inteligence in transformacijski slog vodenja se izkazujejo za učinkovite pri zmanjšanju absentizma ter fluktuacije in izboljšanju zadovoljstva zaposlenih.
Razprava: Iz ugotovitev lahko razberemo, da so absentizem, fluktuacija in stres v zdravstveni negi medsebojno povezani ter pomembno vplivajo na zaposlene in vodje zdravstvene nege. Glavni vzroki za odsotnost in menjavo delovnih mest so visoka delovna obremenitev, stres, konflikti, pomanjkanje kadra, neustrezno vodenje in nezadovoljstvo pri delu. Posledice teh pojavov za vodje pomenijo večje organizacijske obremenitve, večjo odgovornost za tim, večji stres in tveganje za izgorelost. Raziskave poudarjajo, da transformacijsko vodenje, podpora zaposlenim ter ustrezna organizacija dela zmanjšujejo stres, absentizem in fluktuacijo ter hkrati povečujejo zadovoljstvo, zavzetost in kakovost zdravstvene oskrbe, kar zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovno okolje.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, stres, zdravstvena nega, vodji zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 305; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,05 MB) |
