191. Fizioterapija v prevenciji distorzije gležnja pri nogometaših – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Starič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Distorzija gležnja predstavlja najpogostejšo mišično-skeletno poškodbo v nogometu, ki zaradi visoke stopnje ponovitev pogosto vodi v kronično nestabilnost in prezgodnji razvoj posttravmatskega osteoartritisa. Neustrezno obravnavani zvini povzročajo senzomotorne izpade, kar močno povečuje tveganje za ponovne poškodbe in dolgotrajno odsotnost z igrišč, to pa predstavlja tako zdravstveni kot ekonomski izziv. Namen: Na podlagi sistematičnega pregleda znanstvene literature smo ovrednotili pomen fizioterapevtskih intervencij v preventivnem procesu. Osredotočili smo se na učinkovitost nevromišične vadbe, proprioceptivnega treninga in uveljavljenih preventivnih protokolov za zmanjševanje incidence poškodb gležnja med nogometaši vseh starostnih kategorij in tekmovalnih nivojev. Rezultati: Ugotovili smo, da strukturirana vadba za ravnotežje in propriocepcijo značilno zmanjša tveganje za zvine gležnja, pri čemer so učinki najbolj izraziti pri igralcih z anamnezo poškodb. Programi, kot je FIFA 11+, dokazano zmanjšujejo skupno število poškodb spodnjih udov, medtem ko ciljna krepitev mišic evertorjev zagotavlja nujno dinamično stabilizacijo sklepa. Razprava: Uspešnost preventive je neposredno povezana s skladnostjo igralcev pri izvajanju vaj in neposrednim strokovnim nadzorom fizioterapevta. Za klinično prakso je ključno spoznanje, da mora biti preventivna vadba individualizirana, progresivna in integrirana v vsakodnevno ogrevanje. Posebno pozornost je treba nameniti pravilni tehniki gibanja in vključevanju vaj v stanju utrujenosti, saj s tem živčno-mišični sistem pripravimo na realne tekmovalne pogoje.
Ključne besede: distorzija gležnja, fizioterapevtska preventiva, preventivni programi v nogometu
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 253; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
192. Primerjava ravnotežja, koordinacije in hitrosti med športno aktivnimi in neaktivnimi otroki v starosti od 8 do 10 let : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaBorut Zalokar, 2026, diplomsko delo Opis: Gibalni razvoj otrok je pomembno področje fizioterapevtske obravnave, saj razlike v ravnotežju, koordinaciji in hitrosti lahko vplivajo na funkcionalno učinkovitost in kasnejši gibalni razvoj. Namen diplomske naloge je bil primerjati rezultate funkcionalnih testov ravnotežja, koordinacije in hitrosti med športno neaktivnimi otroki, športno aktivnimi otroki, ki se ne ukvarjajo z nogometom, ter otroki, vključenimi v organiziran nogomet. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 55 otrok, starih od 8 do 10 let, 45 je bilo športno aktivnih otrok in 10 neaktivnih otrok. Ravnotežje smo ocenili z enonožnimi testi ter testoma tandemske hoje, koordinacijo z oceno kakovosti izvedbe naloge jumping jack, hitrost pa s cikcak testom. Pri analizi smo upoštevali porazdelitev podatkov in heterogenost skupin, s čimer smo želeli zagotoviti čim bolj primerljivo interpretacijo rezultatov. Rezultati: Statistično značilne razlike so bile ugotovljene pri tandemski hoji naprej in pri koordinaciji, pri čemer so nogometaši dosegali boljše rezultate. To nakazuje, da se pri otrocih, vključenih v organiziran nogomet, verjetno hitreje razvijajo mehanizmi dinamične stabilizacije. Pri statičnih testih ravnotežja in hitrostnem testu med skupinami ni bilo statistično značilnih razlik. Razprava: Rezultati kažejo, da se razlike v gibalnih sposobnostih otrok, starih od 8 do 10 let, glede na športno aktivnost najbolj izrazito kažejo v koordinaciji in dinamičnem ravnotežju. Potrebno je upoštevati omejitve raziskave, kot sta velikost vzorca, zato bi nadaljnje raziskave z večjim vzorcem lahko dodatno pojasnile vpliv vrste in obsega športne vadbe na razvoj posameznih motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: ravnotežje, koordinacija, hitrost, gibalni razvoj, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 231; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,51 MB) |
193. Pomen in vpliv senzorne integracije na gibalni razvoj otrok z Downovim sindromom : pregled literatureAna Zelenik, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Downov sindrom je najpogostejša prirojena kromosomska motnja. Pogosto imajo otroci z Downovim sindormom težave s procesom senzorne integracije. Motnje senzorne integracije so povezane z motnjami v motoričnem razvoju, ki so pri otrocih z Downovim sindromom pogosto prisotne. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda strokovne literature raziskati pomen senzorne integracije in ugotoviti njen vpliv na gibalni razvoj otrok z Downovim sindromom ter pomen uporabe koncepta senzorne integracije v razvojno nevrološki obravnavi pri teh otrocih. Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili več tehnik preučevanja. Uporabili smo kvalitativni pristop raziskovanja. Literaturo smo raziskovali in analizirali s pomočjo metode deskripcije, kompilacije, analiziranja in komparativne metode. Po pregledu raziskav smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije analizirali 7 raziskav, ki smo jih prikazali v tabeli po vzorcu PRIZMA diagrama. Raziskave smo analizirali in jih razvrstili v tabelo kategorij in kod glede na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati so pokazali pozitivne rezultate pri vključitvi senzorne integracije v RNO ter izboljšanju fine in grobe motorike. Ugotovili smo, da uporaba terapije SI skupaj s fizioterapevtsko obravnavo znatno izboljša razvoj grobih in finih motoričnih spretnosti pri otrocih z Downovim sindromom. Prav tako smo skozi analize raziskav ugotovili, da največje težave povzročajo proprioceptivni, taktilni in vestibularni senzorni sistem, zaradi česar se lahko pojavijo motnje v senzoričnem procesiranju, kar pa vpliva na otrokov razvoj. Razprava: Z vključitvijo terapije SI v fizioterapevtsko obravnavo otrok z Downovim sindromom se spodbuja boljša obdelava zaznanih senzoričnih informacij, kar pozitivno vpliva na razvoj fine in grobe motorike ter celovit razvoj otroka.
Ključne besede: senzorna integracija, motorični razvoj, Downov sindrom, motnje senzorne integracije, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 266; Prenosov: 2
Celotno besedilo (763,23 KB) |
194. Potrebe po spremembah delovanja ambulant družinske medicine v perspektivi staranja in dolgoživosti prebivalstva in demografskih sprememb : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeTina Murko, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju se globalni zdravstveni sistemi soočajo z intenzivnimi demografskimi spremembami, pri čemer staranje in dolgoživost prebivalstva predstavljata enega največjih izzivov za primarno zdravstveno varstvo. Ambulante družinske medicine imajo pri tem ključno vlogo, saj morajo odgovarjati na naraščajoče in kompleksne potrebe starejših pacientov ter se prilagajati novim zahtevam organizacije dela. Metodologija: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z empiričnim zbiranjem podatkov. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je bilo v 50 ambulantah družinske medicine izvedeno anketiranje 68 zaposlenih. Podatki so bili obdelani s programoma IBM SPSS in Microsoft Excel, preverjanje hipotez pa je temeljilo na testiranju statistične značilnosti (p ≤ 0,05). Rezultati: Rezultati so pokazali, da zdravniki v primerjavi z drugim zdravstvenim osebjem v večji meri prepoznavajo vpliv demografskih sprememb na organizacijo dela ter izražajo večjo potrebo po spremembah. Potrjeni sta bili tudi povezanosti med zaznanim porastom števila starejših pacientov in potrebo po organizacijskih spremembah ter med porastom števila starejših pacientov in potrebo po dodatnem izobraževanju zdravstvenih delavcev. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da demografske spremembe pomembno vplivajo na organizacijo ambulant družinske medicine. Razlike med zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem opozarjajo na potrebo po večjem medpoklicnem sodelovanju in sistematičnem izobraževanju. Raziskava nakazuje nujnost prilagoditev v organizaciji in kadrovski politiki družinske medicine, da bi sistem lahko ustrezno odgovoril na izzive starajoče se populacije.
Ključne besede: staranje prebivalstva, demografija, ambulante družinske medicine, zdravstvene storitve, zdravstveno osebje
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
195. The digital technology–well-being paradox: No link between digital use and life satisfaction in older adultsBarbara Grintal, Peter Seljak, Jana Goriup, Voyko Kavcic, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: The impact of digital technology use on older adults’ well-being remains uncertain. The objective of this study was to investigate the independent association between information and communication technology (ICT) use and life satisfaction in older adults, while accounting for socioeconomic, health, and social covariates. Methods: We analyzed crosssectional data from the 2025 DIGOLD survey of community-dwelling adults aged ≥60 years in Slovenia. Participants (N=983; mean age 72 years; 62% women) completed the Satisfaction With Life Scale and reported ICT use frequency (1=never to 5=daily). Covariates included age, gender, living arrangements, marital status, residence, education, household size, perceived economic situation, self-rated physical and mental health, and functional abilities. We computed Pearson correlations and fitted multiple linear regression models. Results: ICT use correlated positively with life satisfaction in bivariate analyses (r=0.25, p<.001). In the full multivariable model (adjusted R2=0.32), ICT use was not a significant independent predictor (p>.05). Higher life satisfaction was associated with better mental health (β=0.252, p<.001), better financial situation (β=0.280, p<.001), better physical health (β=0.118, p=.001), and better functional abilities (β=0.085, p=.021); lower life satisfaction was associated with being unmarried (β=−0.081, p=.006) and institutional living (β=−0.115, p<.001). Discussion: Among older Slovenians, the simple positive link between ICT use and life satisfaction was fully explained by socioeconomic and health advantages among frequent users. Digital engagement alone may not raise life satisfaction without concurrent gains in health, financial security, or social connection. Digital inclusion initiatives should emphasize meaningful, socially connective uses of technology and be paired with supports that address mental and physical health and economic well-being.
Ključne besede: life satisfaction, older adults, information and communication technology (ICT), digital technology use, digital literacy
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 2
Celotno besedilo (610,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
196. Razumevanje izzivov in priložnosti ter pomen vodje večkulturnih projektnih ekip v mednarodnih podjetjihMaja Cesar Grilc, 2026, ni določena Opis: Večkulturnost v poslovnem svetu danes predstavlja veliko prednost na mednarodni ravni, zato večkulturne projektne ekipe niso novost. Digitalizacija in mednarodno sodelovanje sta povzročila, da podjetja vse pogosteje zaposlujejo posameznike iz različnih držav in kulturnih okolij. Ekipe, sestavljene iz posameznikov z različnim kulturnim ozadjem, lahko ponudijo širšo perspektivo in se hitreje odzivajo na spremembe. Raznolikost znanj, izkušenj in pogledov spodbuja inovativnost ter omogoča celovitejše reševanje kompleksnih problemov. Kljub temu lahko ravno ta raznolikost prinaša izzive, kot so razlike v komunikacijskih slogih, družbenih normah in kulturnih vrednotah, ki lahko vodijo v nesporazume in slabo vzdušje v ekipi. Pomemben člen večkulturne projektne ekipe je vodja, ki mora poznati prednosti in potrebe ostalih članov, si prizadevati za sodelovanje, obravnavati kulturno pogojene probleme in premagovati lastne kulturne stereotipe.
Temelj raziskave magistrske naloge je usmerjen v razumevanje izzivov in prednosti ter v pomen vodje večkulturnih ekip. Raziskava se osredotoča na analizo izkušenj posameznikov, ki delujejo v večkulturnih projektnih skupinah, ter na načine, kako se v praksi soočajo z raznolikostjo. S pomočjo raziskave bomo pridobili poglobljeno razumevanje pomena zaposlovanja sodelavcev z različnim kulturnim ozadjem, z različnimi vrednotami in predvsem različnim načinom dela.
Ključnega pomena za uspešnost večkulturne projektne ekipe je zavedanje, da raznolikost koristi vsem sodelavcem, saj ustvarja varno, pošteno in inovativno okolje, kjer imajo vsi dostop do enakih priložnosti in izzivov. Takšno okolje spodbuja osebni in strokovni razvoj zaposlenih ter povečuje njihovo motivacijo in pripadnost organizaciji.
Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni izzivi pri upravljanju takšnih ekip obvladovanje kulturnih razlik, jezikovnih ovir, zagotavljanje odsotnosti diskriminatornih odnosov, krepitev raznolikosti in fleksibilnosti ter optimalen razvoj kadra. Z zavedanjem navedenega lahko zgradimo močno ekipo, ki temelji na spoštovanju vrednot in kulturnega ozadja ter izzive rešuje kreativno in produktivno znotraj zastavljenih časovnic.
Ključne besede: multikulturalizem, projektno vodenje, kulturna raznolikost, inovativnost, prilagodljivost
Objavljeno v ReVIS: 04.06.2026; Ogledov: 265; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,98 MB) |
197. Zasnova in izvedba ter vrednotenje programa kot pomoč pri krepitvi interocepcije in samoregulacijeNežka Močivnik, 2026, ni določena Opis: Za namene magistrske naloge smo zasnovali in izvedli program z interoceptivnimi vajami, prilagojenimi iz priročnika dr. Emme Goodall, ki je sodelovala z avstralsko vlado. Ugotavljali smo ali lahko s pomočjo interoceptivnih aktivnosti pomagamo mladostnikom pri krepitvi interocepcije in samoregulacijskih procesov. V ta namen je bila izbrana skupina mladostnikov, s katerimi smo interoceptivne aktivnosti izvajali v 8-tedenskem programu, kjer so v osmih srečanjih izvedli različne aktivnosti, ki vključujejo zaznavanje telesnih občutkov. Zaradi narave problema smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z MAIA-Y vprašalnikom pred programom in po njem. S kvalitativno metodo smo s pomočjo intervjuja zbrali podatke po koncu programa z vodjo dejavnosti, z opisno anketo pa ovrednotili program s strani udeležencev. Na ta način smo vse ugotovitve povezali v končno zasnovo. Na podlagi dobljenih podatkov ne moremo potrditi, da omenjeni program pomaga krepitvi interocepcije in samoregulacije mladostnikov.
Ključne besede: Telesne tehnike, interocepcija, samoregulacija, samokontrola, samoobvladanje, interoceptivne aktivnosti, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,55 MB) |
198. Vloga fizioterapije pri spodbujanju gibalnega razvoja otroka – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽana Miladinović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Gibanje otroku omogoča spoznavanje lastnega telesa in razvoj osnovnih gibalnih vzorcev, ki so temelj za funkcionalne spretnosti. Gibalna oviranost zajema širok spekter težav pri gibanju, ki vplivajo na posameznikovo delovanje v okolju. Vzroki so različni, prav tako metode fizioterapevtske obravnave, ki so odvisne od otrokove diagnoze in njegovih potreb. Metode: Raziskava temelji na pregledu strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz: Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, ResearchGate, COBISS in UpToDate. Članki so bili vključeni na podlagi vnaprej določenih vključitvenih kriterijev. Rezultati: V ožji izbor je bilo vključenih devet raziskav. Ugotovljeno je bilo, da zgodnja fizioterapevtska obravnava vedno ne prinaša neposrednih izboljšav grobomotoričnih sposobnosti, vendar lahko povzroči pomembne posredne učinke v otrokovem kasnejšem razvoju. Ključna sta količina in kakovost terapije ter jasno zastavljeni cilji. Pomembno vlogo ima edukacija staršev, saj njihovo aktivno sodelovanje povečuje obseg in učinkovitost obravnave. Frekvenca terapij ni odločilna; večji pomen imata konsistenca in ciljno usmerjen program. Zaradi raznolikosti uporabljenih metod je primerjava rezultatov otežena, a kombinacija različnih pristopov se izkazuje kot učinkovita. Razprava: Večina raziskav vključuje majhne vzorce in heterogene skupine otrok, kar omejuje primerljivost rezultatov. Med najpogosteje uporabljenimi pristopi so Bobath koncept, razvojno usmerjena neonatalna fizioterapija po programu NICU, funkcionalna elektrostimulacija (FES), hipoterapija in PNF. Zgodnji začetek obravnave lahko pozitivno vpliva na razvoj grobe motorike, vendar sta za dolgoročni napredek bistvena individualno zasnovan program in dosledno izvajanje terapij.
Ključne besede: razvoj otroka, gibalni razvoj otrok, razvojno nevrološka obravnava
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
199. Analiza mikrostrukturnih sprememb FDM 3D natisnjenih polimernih in kompozitnih materialov in njihova povezava z mehanskimi lastnostmiAnja Fink, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv geometrije in gostote izpolnilne strukture ter izpostavljenosti v mineralnem motornem olju na mehanske in mikrostrukturne lastnosti 3D natisnjenih materialov PLA, PLA+CF, PETG in PETG+CF, izdelanih s FDM tehnologijo. Preizkušanci z različnimi izpolnilnimi geometrijami (linijska, trikotna, heksagonalna) in gostotami so bili analizirani z vidika natezne trdnosti ter mikrostrukturne sestave. Poseben poudarek je bil namenjen oceni poroznosti, vezavi med plastmi in prisotnosti mikrodefektov. Dodatek ogljikovih vlaken je prispeval k izboljšani slojni adheziji in zmanjšal pojav mikrorazpok ter praznin. Rezultati so pokazali, da poleg geometrije in gostote pomembno vlogo pri mehanski odpornosti igra prav mikrostrukturna celovitost materiala, ki je bila izraziteje ohranjena pri kompozitih, tudi po izpostavitvi agresivnemu okolju. Delo prispeva k razumevanju povezav med notranjo zgradbo FDM izdelkov in njihovimi mehanskimi odzivi, kar predstavlja osnovo za optimizacijo parametrov pri aditivni proizvodnji funkcionalnih komponent.
Ključne besede: aditivna proizvodnja
tehnologija z nanašanjem staljenega materiala
polimeri in kompoziti
mehanske lastnosti
mikrostrukturna analiza
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 4
Celotno besedilo (15,99 MB) |
200. Učinek telesne dejavnosti v nosečnosti na zaplete v nosečnosti, način poroda in poporodne izide pri novorojenčkuŠejla Heljezović Ćuskić, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Nosečnost je obdobje v življenju ženske, v katerem se odvije veliko izrazitih telesnih in duševnih sprememb, vse z namenom prilagoditi telo na nosečnost ter ga pripraviti na porod. Te spremembe lahko za telo nosečnice predstavljajo obremenitev in vodijo v morebitne zaplete. V sodobnih študijah se vse več prostora namenja nosečnicam in raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na življenjski slog in posledično na čim bolj ugodno prilagoditev telesa na nosečnost, ugodnejši potek poroda ter boljše izide pri novorojencu. Telesna dejavnost zavzema na tem področju pomembno, osrednje mesto. Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv redne telesne dejavnosti nosečnic na potek nosečnosti, pojavnost zapletov, način poroda in pojav morebitnih porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu.
Metode: Izvedena je bila retrospektivna študija podatkov iz Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije za obdobje med letoma 2019 in 2022. V analizo je bilo vključenih 89.231 enoplodnih nosečnosti. Iz študije so bile izključene ženske s kroničnimi boleznimi in ženske z diagnosticirano debelostjo (ITM ? 30 kg/m2). Nosečnice so bile razdeljene v dve skupini: na telesno nedejavne nosečnice in na nosečnice, ki so se ob samooceni opredelile kot vsaj dvakrat tedensko telesno dejavne skozi celotno nosečnost. Za analizo podatkov sta bila uporabljeni deskriptivna statistika in hi-kvadrat test za preverjanje statistično značilnih povezav med redno TD in izbranimi spremenljivkami.
Rezultati: Prikazali smo, da je redna telesna dejavnost med nosečnostjo statistično značilno povezana z nižjo pojavnostjo zapletov, kot so preeklampsija, gestacijska hipertenzija, gestacijska sladkorna bolezen, zdravljena z inzulinom, epiziotomija med vaginalnim porodom in tveganje za carski rez. Poleg tega so imele redno telesno dejavne nosečnice statistično nižjo pojavnost prezgodnjega poroda. Telesna dejavnost je prispevala tudi k ustreznejšemu prirastu telesne mase nosečnice. Učinek je bil viden tudi pri novorojencih. Novorojenci mater, ki so bile med nosečnostjo redno telesno dejavne, so bili pogosteje donošeni, imeli višjo Apgarjevo oceno po prvih petih minutah po rojstvu in ustreznejšo telesno težo glede na gestacijsko starost. Pri izidih, kot sta pojavnost gestacijske sladkorne bolezni, ki za zdravljenje ne potrebuje inzulina, in prisotnost simptomov urinske inkontinence, statistično značilne povezave nismo zaznali, kljub zaznanim trendom iz tuje literature.
Razprava: Rezultati potrjujejo zaščitno vlogo redne telesne dejavnosti v nosečnosti in njene pozitivne učinke na nižjo pojavnost zapletov, način poroda, pojav porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu. Naši in tuji rezultati spodbujajo vključevanje nadzorovane in individualizirane redne telesne dejavnosti v rutinsko nosečniško svetovanje. Ob tem spodbujajo tudi nadaljnje raziskovanje v smeri natančnejše opredelitve vrste telesne dejavnosti, njene intenzitete in trajanja posamezne vadbene enote, z namenom oblikovanja natančnejših priporočil in smernic. Nadaljnje raziskovanje je smiselno tudi na področju skupin nosečnic, ki so v študijah pogosto spregledane oziroma izključene.
Ključne besede: redna telesna dejavnost, zapleti med nosečnostjo, način poroda, neonatalni
izidi, potek nosečnosti
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,63 MB) |
