191. |
192. |
193. Tveganja pri delu z arhivskim gradivom in soočanje slovenskih ustvarjalcev z njimi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Arhivistika in dokumentologijaIva Katarina Rimele, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika tveganj in nesreč, s katerimi se arhivi in ustvarjalci arhivskega ter dokumentarnega gradiva soočajo pri vsakdanjem poslovanju. V sedanji informacijski družbi se skupaj z višanjem števila dokumentov viša tudi število groženj, ki jih lahko poškodujejo ali popolnoma uničijo. Z dobrim načrtovanjem in preučevanjem možnih neljubih dogodkov lahko institucije preprečijo ali vsaj omejijo uničujoče posledice tveganj. V nalogi so predstavljene različne metodologije za iskanje tveganj in možne grožnje, ki ogrožajo dokumente v fizičnem ali elektronskem okolju. Predstavili smo tudi slovenske ustvarjalce in nekaj primerov njihovega soočenja z neljubimi dogodki. Namen naloge je prikazati težave, s katerimi se srečujejo ustvarjalci in na enem metu zbrati možne rešitve zanje. Z izvedeno anketo smo pridobili pomembne informacije o tem, kaj želijo ustvarjalci na področju upravljanja s tveganji še izboljšati. V nalogo smo zajeli slovensko in angleško literaturo, zaradi zelo velike količine že napisanega s tega področja, pa je možno, da nismo zajeli čisto vseh. Uporabili smo primerjalno metodo in metodo vsebinske analize ter svoja raziskovanja podprli z izvedbo ankete. Raziskava je pokazala pomembnost ustreznega upravljanja fizičnega in elektronskega gradiva vse od njegovega nastanka ter potrebo po izmenjavi izkušenj o reševanju nesreč med širšo arhivsko stroko in ustvarjalci. Samo z upoštevanjem do sedaj preizkušenih metod reševanja in z iskanjem novih bomo lahko zagotovili, da bo naša kulturna dediščina še učinkoviteje zavarovana in se bo ohranila za poznejše generacije.
Ključne besede: tveganja, arhivi, slovenski ustvarjalci, reševanje gradiva
Objavljeno v ReVIS: 26.05.2025; Ogledov: 212; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
194. |
195. |
196. |
197. |
198. |
199. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,69 MB) |
200. Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavamiTajda Ivanjko, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov.
Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov.
Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM.
Ključne besede: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 273; Prenosov: 9
Celotno besedilo (878,84 KB) |
