211. Vloga medicinske sestre pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoMartina Husić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, katere napredovanje pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja bolnikov in zahteva celovito, individualizirano zdravstveno nego. Medicinske sestre imajo v celostni obravnavi teh bolnikov ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ohranjanju samostojnosti in nudenju psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature s strukturiranimi postopki iskanja, selekcije in analize virov. Ocenjena je bila kakovost virov po hierarhiji dokazov, upoštevani pa sta bili tematika potreb bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in vloga medicinske sestre v procesu zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovljeno je, da so celovite kompetence medicinske sestre temeljnega pomena za učinkovito obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Ključni so multidisciplinarni pristop, aktivno opolnomočenje bolnikov, redno izobraževanje ter nudenje specializirane podpore družini in skrbnikom.
Razprava: Največji izzivi predstavljajo nenehno spreminjajoče se potrebe bolnikov, raznolike naloge medicinskih sester ter organizacijske in sistemske ovire. Pomemben poudarek je tudi na psihosocialni podpori in razvoju nacionalnih smernic.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, medicinska sestra, zdravstvena nega, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 317; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1015,23 KB) |
212. Etične dileme pri pravici do samoodločanja pacienta z duševno motnjoBarbara Narat, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševne motnje predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, pri katerem se zelo pogosto prepletajo tako medicinski kot tudi etični ter pravni vidiki obravnave pacientov. Pravica do samoodločanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic in hkrati eno izmed osnovnih načel sodobne zdravstvene etike. Vendar pa je njeno uresničevanje pri pacientih z duševnimi motnjami pogosto omejeno zaradi zmanjšane presoje realnosti in sposobnosti odločanja. Diplomska naloga obravnava etične dileme, ki nastajajo pri spopadanju med spoštovanjem pacientove avtonomije in dolžnostjo zdravstvenega osebja, da ravna v njegovo korist. Namen raziskave je opredeliti etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci med zdravljenjem pacientov z duševno motnjo pri uresničevanju svoje pravice do samoodločanja.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v psihiatričnih ustanovah. Intervjuvanci so prostovoljno sodelovali in podali informirano soglasje. Zbrani podatki so bili obdelani s tematsko analizo in razvrščeni po vsebinskih sklopih, ki se nanašajo na poznavanje pravic pacientov, pogostnost etičnih dilem, presojo sposobnosti odločanja ter vpliv zakonodaje in etičnih smernic na prakso.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci načeloma dobro poznajo pomen pravice do samoodločanja pacientov z duševno motnjo, vendar se ta v praksi pogosto uresničuje omejeno. Najpogosteje se srečujejo z etičnimi dilemami, ki izhajajo iz konflikta med pacientovo avtonomijo in potrebo po zaščiti njegovega zdravja in varnosti. Med glavnimi dilemami so navedene: prisilna hospitalizacija, presoja sposobnosti odločanja, uporaba varovalnih ukrepov in komunikacija s pacientom ter svojci. Intervjuvanci so izpostavili tudi vpliv stigme, pomanjkanje časa, negativno fluktuacijo kadra in pomanjkljivo etično podporo v institucijah.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je etično odločanje v psihiatrični praksi izjemno zahtevno in večplastno. Pravica do samoodločanja pacientov z duševno motnjo se lahko uresničuje le ob sočasnem upoštevanju njegove varnosti, zakonodajnih omejitev ter strokovne presoje zdravstvenih delavcev. Poudarjena je potreba po nadaljnjem izobraževanju s področja etike, po boljši institucionalni podpori pri etičnem odločanju in po krepitvi partnerskega odnosa med pacientom in zdravstvenim osebjem. Ključna sta tudi zmanjševanje stigmatizacije pacientov in dosledno spoštovanje njihovih temeljnih pravic.
Ključne besede: etične dileme, psihiatrična obravnava, duševne motnje, pacientove pravice, samoodločanje
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 363; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,11 MB) |
213. Pojavnost poškodb pri pripadnikih Slovenske vojske : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeJanja Drobne, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Mišično-skeletne poškodbe so najbolj razširjene poškodbe v vojaškem okolju, ki niso posledica bojnih nalog. Zaradi narave dela in usposabljanja, ki ga zahteva poklic vojaka, se pojavijo pri skoraj vsakem pripadniku vsaj enkrat v njegovi karieri. Za preprečevanje njihovega nastanka so ključnega pomena pravilna oblika usposabljanja vojakov začetnikov, postopno napredovanje urjenja ter hitro in strokovno ukrepanje ob nastanku poškodbe. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti pojavnost mišično-skeletnih poškodb, ki so posledica usposabljanja in vojaške kondicijske vadbe pri pripadnikih Slovenske vojske. Predstavili smo najpogostejše vrste poškodb in vzroke zanje. Metoda dela: Uporabili smo deskriptivno metodo za opisovanje in povzemanje ter metodi kompilacije in komparacije za primerjavo spoznanj obstoječe domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah ter knjižnicah. V empiričnem delu smo uporabili metodo analize podatkov. Rezultati: V raziskavi smo uporabili poročila o delu Oddelka za varnost in zdravje pri delu za leta 2020–2024, ki so vsebovala podatke o številu, vzrokih in vrstah poškodb ter poškodovanih delih telesa. Iz poročil smo pridobili tudi podatke o absentizmu in invalidnosti. Razprava in zaključek: Mišično-skeletne poškodbe v Slovenski vojski so pogoste in predstavljajo pomemben zdravstveni in organizacijski izziv. Najpogosteje so posledica rekreativne dejavnosti in vojaškega usposabljanja. Najpogostejše so poškodbe spodnjih okončin, pri čemer izstopata koleno in gleženj. Ugotovili smo, da ima Slovenska vojska pomanjkljiv sistem evidentiranja poškodb. Mišično-skeletne poškodbe pomembno vplivajo na zdravje njenih pripadnikov in na njeno operativno sposobnost. Posledice poškodb se odražajo v absentizmu, daljši rehabilitaciji, invalidnosti in dodatnih stroških, ki bremenijo tako posameznika kot organizacijo.
Ključne besede: mišično-skeletne poškodbe, mišično-skeletne poškodbe pri vojaških osebah, nebojne mišično-skeletne poškodbe
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 300; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
214. Comparative knowledge of aging between geriatric and general nurses: a cross-sectional study in CroatiaAna Marija Švigir, Jana Goriup, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction. Accurate knowledge of aging is essential for nurses to provide competent care to older adults. However, diff erences in this knowledge between geriatric and non-geriatric nurses remain underexplored in Central and Eastern Europe. Aim. To compare the knowledge about aging between geriatric and general nurses in Croatia using Palmore’s Facts on Aging Quiz. Material and methods. A cross-sectional study was conducted with 1,048 nurses across Croatia. Participants included 250 geriatric and 798 general nurses. An online survey, including Palmore’s Facts on Aging Quiz, was distributed. Descriptive statistics and chisquare tests were used for the analysis. Results. Most of the quiz questions revealed no statistically signifi cant diff erences. However, general nurses were signifi cantly less likely to correctly agree that “about 80% of older adults report being healthy enough to carry out normal activities” (χ² = 6.847, p = 0.009). Conclusions. Both groups of nurses exhibit knowledge gaps related to aging. Geriatric nurses demonstrate slightly better awareness of self-reported health among older adults. Tailored gerontological education should be implemented across all nursing domains.
Ključne besede: knowledge, nurses, aging, gerontology, Palmore’s Quiz
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 231; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
215. |
216. Indeks disfunkcij medeničnega dna pri akrobatkah v primerjavi z nešportnicami : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaErika Primožič, 2025, diplomsko delo Opis: Disfunkcije medeničnega dna predstavljajo pomemben zdravstveni problem, ki negativno vpliva na kakovost življenja žensk. Predvsem pogosto se pojavljajo pri ženskah, ki se ukvarjajo z visoko intenzivnimi športi. V diplomskem delu smo obravnavali disfunkcije medeničnega dna pri akrobatkah v primerjavi z nešportnicami. Metodologija: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. V našo raziskavo je bilo vključenih 51 žensk, starih od 18 do 25 let. Testna skupina je zajemala 24 akrobatk, ki trenirajo akrobatiko vsaj 5 let, vsaj 3 ure na teden. Kontrolna skupina pa je zajemala 27 oseb ženskega spola, ki se ne ukvarjajo z nobenim športom. Rezultati: Ugotovili smo, da akrobatke kažejo višjo prevalenco disfunkcij medeničnega dna v primerjavi z nešportnicami, čeprav razlika ni bila statistično značilna. Pomembna ugotovitev je tudi nizka stopnja izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna, saj kar 74,5 % preiskovank ne izvaja vaj. Razprava: Ugotovili smo, da je priporočljivo vključevanje obveznih modulov o mišicah medeničnega dna ter vaj za krepitev teh mišic v športne izobraževalne programe. Ugotovili smo tudi, da bi bile potrebne nadaljnje raziskave z večjim vzorcem in objektivnimi meritvami, ki bi lahko dodatno prikazale povezavo med akrobatiko in disfunkcijami medeničnega dna ter prispevale k razvoju učinkovitih preventivnih strategij.
Ključne besede: disfunkcije medeničnega dna, mišice medeničnega dna, akrobatika, vaje za krepitev mišic medeničnega dna
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
217. Vloga učitelja v baletnem izobraževanju pri odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Študije plesnih umetnosti, Plesna pedagogikaMetka Beguš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vlogo učiteljev v baletnem izobraževanju pri odraslih in se ukvarja z vprašanji, na kakšen način pristopiti k delu z odraslimi učenci, ki že imajo raznolike predhodne življenjske izkušnje. Ugotavlja, kakšni so andragoški pristopi in načini za poučevanje odraslih, učni stili in metode poučevanja. Raziskava o poučevanju odraslih pri baletu je bila kvalitativna, izvedena pa je bila s pomočjo opazovanja udeležencev, študijo primera. Udeleženci raziskave sta bila 2 moška plesalca in 6 ženskih plesalk. Ukvarja se s postopki, kako pristopiti k učenju novih vaj in koreografije, diferencirati glede na posameznikove sposobnosti, različne stopnje predznanja in na kakšen način jih pripeljati do cilja. Empirični del vsebuje pedagoški del z učno uro, prikazana je analiza učne ure in koreografije, ki so jo odrasli učenci na koncu procesa javno nastopali. Rezultati so pokazali, da lahko odrasli baletni plesalci s pravilnim andragoškim pristopom in kljub različnim stopnjam predznanja dosežejo zastavljene cilje, ključno pa je ustvarjanje varnega učnega okolja, ki omogoča razvoj novih spretnosti. Uspešen učitelj baleta za odrasle mora znati prilagajati svojo metodologijo različnim življenjskim izkušnjam udeležencev, upoštevati njihova predznanja ter individualne fizične zmožnosti. Raziskava je potrdila, da je gradnja kakovostnega odnosa med učiteljem in učenci temelj uspešnega izobraževalnega procesa, pri čemer ima pomembno vlogo tudi učiteljeva sposobnost čustvenega vključevanja v proces poučevanja. Magistrsko delo prispeva k razvoju andragogike na področju baletnega izobraževanja in ponuja smernice za učitelje baleta, ki delajo z odraslimi. Ugotovitve poudarjajo pomen prožnega poučevanja, ki združuje tradicionalne baletne pristope z modernim razumevanjem učenja odraslih ter spodbuja kontinuirano rast in razvoj tako učencev kot učiteljev.
Ključne besede: baletno izobraževanje odraslih, vseživljenjsko poučevanje, andragoški pristopi, poučevanje baleta, vloga učitelja baleta
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2026; Ogledov: 373; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
218. |
219. Primerjava parcialnih kazalnikov za doseganje SDG3 z ekološkimi sledmiŠtefan Žun, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so medsebojne povezave med vplivom inovacij kot kazalcem trajnostne proizvodnje in bolniške odsotnosti kot možnem delnem cilju SDG3 (Sustainable Development Goals) na agregatni kazalec trajnostnega razvoja (Ekološke sledi, ES)? Namen: Posredno dokazati pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo (zeleni prehod). Metoda: Integralni izračun ekoloških sledi za opazovani sistem (Slovenija), primerjava izračuna s kazalci tehnoloških inovacij ter bolniško odsotnostjo z opazovanim sistemom in EU. Rezultati: Slovenija na področju inovativnosti dosega inovacijski indeks 84,9 % (2020) in želi doseči do leta 2030 vrednost 110 % glede na povprečje EU. Kazalec ekoloških sledi Slovenije leta 2020 je 4,78 gha kar je 102,7 % povprečja EU in po letu 2008 upada in šibko nakazuje potrditev hipoteze okoljske Kuznetsove krivulje. Indeks število dni bolniške odsotnosti/zaposlenega za Slovenijo (2022) v primerjavi s povprečjem EU 1,1 in od leta 2008 narašča. Organizacija: Zdravo delovno okolje pomembno prispeva k dobremu počutju zaposlenih, večji motiviranosti in boljši psihofizični kondiciji zaposlenih. Posledično se zmanjša bolniška odsotnost, kar pozitivno vpliva na produktivnost in stabilnost organizacije. Skrb za zdravje zaposlenih je dolgoročna investicija v uspeh podjetja. Takšne organizacije so bolj odporne, inovativne in privlačne za kadre. Družba: Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Originalnost: Na teoretični ravni smo želeli preveriti omejitve metode ekoloških sledi kot orodja za merjenje trajnostnega razvoja. Metoda ima lastnosti integralnih kazalnikov, vendar smo ugotovili, da je uporabna predvsem pri dobro obdelanih statističnih podatkih. Energijske tokove je lažje meriti kot snovne. Ključno pa je vprašanje, ali metoda enakovredno zajema ekonomske, socialne in okoljske vidike trajnostnega razvoja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Gospodarska rast povečuje ekološke sledi, medtem ko tehnološke inovacije pripomorejo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Ocenjujemo, da raziskave na tem področju ne dajejo natančnih rezultatov, saj primanjkuje preučevanja socialnega okolja, ki ga delno nadomeščamo s kazalcem bolniške odsotnosti. Naše ugotovitve poudarjajo pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo in zmanjšanje ekoloških sledi.
Ključne besede: ekološke sledi, bolniška odsotnost, inovacije, trajnostna proizvodnja, zdravo delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 402; Prenosov: 4
Celotno besedilo (655,55 KB) |
220. Ureditev zdravljenja brez privolitve mladoletnih bolnikov z duševno motnjo : magistrsko deloTina Resnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 432; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,13 MB) |
