401. Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko deloAlja Krek, 2025, magistrsko delo Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
402. Detektivski nadzor nad zaposlenimi : diplomsko deloAjda Marinko, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje detektivov na področju nadzora nad zaposlenimi. Delodajalec lahko pooblasti detektiva za nadzor nad spoštovanjem konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule ter nad zlorabami pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabami uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, delom pod vplivom alkohola ali prepoved anih drog ter drugimi disciplinskimi kršitvami. Detektiv ima upravičenja zbirati podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivati podatke iz evidenc, osebno zaznavati in uporabljati tehnična sredstva. Delodajalci morajo pri izvajanju detektivskega nadzora spoš tovati delavčevo pravico do zasebnosti. Detektiv mora pri izvajanju nadzora spoštovati določbe Zakona o detektivski dejavnosti in drugih predpisov. V sodni praksi je zavzeto stališče, da je mogoče v sodnem postopku uporabiti tudi dokaz, pridob ljen s posegom v delavčevo zasebnost, saj je treba skladno z načelom sorazmernosti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera presoditi, ali ima prednost pravica delavca do zasebnosti ali pravica delodajalca do izjave. V primeru ugotovljene kršitve lahko delavca odvisno od vrste in tež e kr šitve doleti disciplinska in odškodninska odgovornost, redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odgovornost za prekršek ali celo kazenska odgovornost. Diplomsko delo je uporabno za vse, ki jih zanimajo odgovori na vprašanja, glede katerih kršitev delodajalci lahko za nadzor pooblastijo detektiva, ali bodo s pomočjo detektiva pridobljeni dokazi dopustni v morebitnem sodnem postopku in kakšne sankcije lahko delavca doletijo v primeru ugotovljene kršitve.
Ključne besede: nadzor, detektiv, zasebnost, načelo sorazmernosti, nadzor v javnem sektorju
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 255; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,42 MB) |
403. Promoting mental health literacy of 13–16-year-old students : a systematic reviewAino Asplund, Maika Kummel, Camilla Laaksonen, Karmen Erjavec, Evanthia Sakellari, Elina Santala, Joonas Korhonen, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose: The global rise in mental health challenges among adolescents has led to the development of targeted interventions, including those designed to promote young people’s understanding and awareness of mental health. This systematic review aims to identify and evaluate interventions implemented among secondary school students with the goal of enhancing mental health literacy, and to assess their effectiveness in achieving this outcome. Methods: This review was partially aligned with the PRISMA 2020 guidelines. Studies were retrieved from four electronic databases—CINAHL Complete, PubMed, Academic Search Elite, and ERIC—and supplemented by a limited number of relevant studies identified outside the systematic search. The analysis focused on the content, delivery, design, evaluation methods, and outcomes of mental health literacy (MHL) interventions conducted in secondary schools internationally. Results: A total of 16 articles met the inclusion criteria. The articles described a variety of different MHL interventions (n = 12). The findings indicate that school-based MHL interventions have a positive impact on students’ knowledge and understanding of mental health, but stigma reduction demonstrated less consistent effects. Study population, country, intervention content, delivery, methods, outcome measures, sample sizes and participants’ age range varied notably across the studies. Conclusions: Based on the evidence synthesized in this review, school-based MHL interventions appear to be effective and may serve as a valuable component in broader efforts to promote mental health in adolescence. These findings reinforce existing evidence and provide a foundation for practical implications, but future research is highly recommended for a more solid base of evidence.
Ključne besede: mental health literacy, mental health promotion interventions, secondary school students
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 334; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
404. |
405. Učinki proizvodnje iz samooskrbne sončne elektrarne v meteorološkem poletju 2024Drago Papler, 2024, strokovni članek Ključne besede: fotovoltaika, sončne elektrarne, svetovanje, izgradnja, proizvodnja, energijski učinki, vreme, monitoring, poraba
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,80 MB) |
406. |
407. Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanjaDrago Papler, Marijan Pogačnik, 2024, strokovni članek Ključne besede: kmetijstvo, izobraževanje, usposabljanje, program, strategija, financiranje, investicije
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 264; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,18 MB) |
408. |
409. Strateško planiranje v kriznih situacijahEva Štremfelj, 2025, ni določena Opis: V današnjem svetu je strateško planiranje ključni element uspešnega upravljanja kriznih situacij, saj omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nepredvidljive dogodke. V diplomskem delu smo raziskovali krizno upravljanje na lokalni ravni oblasti v času pandemije COVID-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je bila omenjena kriza upravljana in vodena v Sloveniji, oceniti pripravljenost in odziv občin, njihovo usklajenost z državnimi smernicami ter vpliv sprejetih ukrepov na prebivalce. Izvedli smo analizo anket o zadovoljstvu prebivalcev s kriznim upravljanjem lokalnih oblasti ter analizo izvedenih intervjujev s predstavniki občin Slovenije. Ugotovili smo, da je bila za lokalne oblasti omenjena kriza COVID-19 presenečenje, na katero niso bile ustrezno pripravljene. Ključna šibkost je bila nepopolna pripravljenost ter pomanjkanje podpore s strani države Slovenije, kar je močno obremenilo lokalne voditelje oblasti, ki so se pogosto morali z neznano krizo soočiti sami. Nekateri lokalni voditelji so bili bolje pripravljeni kot drugi, saj so imeli vnaprej pripravljene krizne načrte, medtem ko so se drugi, kljub začetni nepripravljenosti, učinkovito prilagodili. Prebivalci so izražali mešane občutke glede zadovoljstva z upravljanjem krize. Ukrepi so bili pogosto nerazumljivi in občasno sprejeti prepozno. Kljub temu je bila komunikacija lokalnih oblasti z občani zelo dobro ocenjena in postavljena kot prioritetna. Z združitvijo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov smo pridobili celovit vpogled v krizno upravljanje v Sloveniji v času pandemije. Analiza je omogočila temeljito razumevanje, kako so se prebivalci in občine odzvali na ukrepe, kaj je delovalo, kaj je bilo pomanjkljivo in kako bi lahko bilo v prihodnosti bolje. Raziskava izpostavlja potrebo po boljšem strateškem načrtovanju, izboljšanju kriznih načrtov, komunikacijskih strategij ter večji podpori države lokalnim oblastem v prihodnjih krizah. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali priporočila, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu kriznemu upravljanju in boljši pripravljenosti na podobne izzive v prihodnosti.
Ključne besede: Strateško planiranje, strategija, lokalna raven, krizno upravljanje, COVID-19, lokalna samouprava
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,59 MB) |
410. Sodobni položaj žensk v zen budizmuEmilija Domić, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo z naslovom Sodobni položaj žensk v zen budizmu obravnava kompleksno prepletenost med tradicijo, kulturo in spolom znotraj ene izmed najbolj vplivnih vej budizma. Namen raziskave je proučiti, kako se je skozi zgodovino oblikoval položaj žensk v zen tradiciji ter kako se ta razvija v sodobnem času, tako v vzhodnih kot tudi zahodnih kontekstih. Delo združuje teoretični pregled ključne literature s področij religijskih študij, feministične teologije in budističnih študij. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi intervjujev z ženskami (in enim moškim) iz različnih kulturnih okolij, ki aktivno delujejo znotraj zen skupnosti. Tematska analiza intervjujev razkrije šest osrednjih tem: zgodovinski in sodobni razvoj, ženske v vodstvu, patriarhalne strukture in ovire, vpliv feminizma in kulture Zahoda, skupnostna podpora ter notranja duhovna izkušnja žensk. Vsaka od teh tem osvetljuje posebne vidike spolne dinamike v zen budizmu, od institucionalnih hierarhij do osebnih strategij preživetja in rasti. Posebna pozornost je namenjena vplivu feministične misli in zahodnih vrednot na reinterpretacijo zen doktrine in prakse, kar pogosto odpira prostor za večjo vključenost žensk in preoblikovanje tradicionalnih norm. Vzporedno pa analiza razkriva prisotnost strukturiranih ovir, zlasti v tradicionalno zasidranih okoljih, ki ženskam še vedno preprečujejo enakovredno participacijo. Raziskava potrjuje, da se zen budizem kljub svoji navidezni odprtosti še vedno sooča z izzivi na področju spolne enakosti. Kljub temu pa ženske v različnih kontekstih vzpostavljajo alternativne načine vodenja, duhovne avtoritete in skupnostne podpore. Njihove osebne zgodbe kažejo na pomembne spremembe, ki se dogajajo na presečišču religije, spola in kulture.
Ključne besede: zen budizem, ženske, feminizem, duhovnost, verske vloge, spolna enakost, sodobna religija.
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 255; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,52 MB) |
