621. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 419; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
622. Raziskovanje precepljenosti proti gripi pri zaposlenih v zdravstveni negiJan Rutar, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Cepljenje proti gripi predstavlja enega od ključnih preventivnih ukrepov za zaščito zdravstvenih delavcev in pacientov pred sezonskimi respiratornimi okužbami. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo in hkrati predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni na ranljive skupine pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost zdravstvenih delavcev, vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja cepljenosti v Sloveniji že več let nizka. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo precepljenosti zaposlenih v zdravstveni negi proti gripi, raziskati povezavo med cepljenostjo in obolevnostjo ter identificirati glavne ovire in motive za odločitev o cepljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 178 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih delovnih okolij, vključno s prehospitalnimi enotami, z urgentnimi službami in bolnišničnimi oddelki. Za analizo podatkov sta bila uporabljena opisna statistika in Fisherjev eksaktni test. Povezanost med cepljenostjo, obolevnostjo ter izbranimi delovnimi in organizacijskimi značilnostmi smo preverjali z neparametričnim pristopom, ki je primeren pri majhnih frekvencah v posameznih skupinah.
Rezultati: V sezoni 2024/2025 je bilo proti gripi cepljenih 11 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je za gripo zbolelo 6 % sodelujočih; med cepljenimi obolevnosti nismo zabeležili, vsi oboleli pa so bili iz skupine necepljenih zaposlenih. Najpogosteje navedeni razlogi za necepljenje so bili prepričanje o lastnem dobrem zdravstvenem stanju (63 %), dvom v učinkovitost cepiva (25 %) in skrbi glede varnosti cepljenja (15 %). Statistično značilne povezave med delovnim okoljem in cepljenostjo nismo potrdili (p = 0,72).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da precepljenost zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji ostaja bistveno pod priporočenimi vrednostmi. Ugotovitev, da med cepljenimi ni bilo obolelih, nakazuje možen zaščitni učinek cepljenja, vendar je interpretacija omejena zaradi majhnega deleža cepljenih in nizkega števila primerov obolevnosti. Nizka precepljenost je predvsem posledica osebnih prepričanj in zaznave tveganja, ne pa omejene dostopnosti cepljenja. Za izboljšanje stanja so potrebne celostne in ciljno usmerjene strategije, ki vključujejo sistemsko podporo, učinkovito strokovno komunikacijo in dejavno vlogo vodstva zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: gripa, cepljenje, zdravstvena nega, precepljenost, zdravstveni delavci.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 395; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,69 MB) |
623. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 443; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,33 MB) |
624. |
625. |
626. |
627. Hierarhična zasnova socialne infrastrukture za medgeneracijsko sožitje in blažitev socialnih pritiskov na podeželju - Financiranje : znanstvena monografijaDavid Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, Valerija Rogelj, Eneja Drobež, 2025, znanstvena monografija Ključne besede: aktuarska matematika, podeželje, grajeno okolje, socialna infrastruktura, staranje, funkcionalne zmožnosti, prostorska hierarhija
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 342; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
628. Kultura varnosti pacientov : domovi starejših občanovDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vdomovih starejših občanov s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga socialnovarstvenim zavodom prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v socialno varstvenih zavodih na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po institucijah socialnega varstva določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za socialno varstvene zavode 3,7%.Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 350; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
629. Kultura varnosti pacientov : lekarneDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vlekarnahs ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga lekarnamprepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v lekarnahna temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih v lekarnahdoločen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za lekarne3,7%. Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po lekarnah(pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 330; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
630. |
