Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Purpose: This study explores the transformative role of e-portfolios in South African higher education, particularly in promoting lifelong learning and fostering self-directed, autonomous students. It addresses the gap in understanding academics’ perceptions of e-portfolios' effectiveness in remote learning environments. Study design/methodology/approach: A qualitative interpretive systematic review was conducted, grounded in experiential learning theory, to analyse existing literature on e-portfolios and their impact on student development in remote contexts. Findings: E-portfolios enhance learning by encouraging goal-setting, progress tracking, and critical self-reflection, which support the development of both soft and technical skills. Academics view them as valuable tools for promoting student independence. However, challenges such as limited digital literacy and inadequate support systems hinder adoption, especially in under-resourced areas. Originality/value: This study contributes to the limited body of research on academic perspectives of e-portfolios in remote learning. It highlights their potential to enrich educational experiences and foster autonomy, while also identifying barriers that must be addressed to ensure equitable access and effectiveness.
Ključne besede: E-portfolios, Remote learning, Higher Education, Soft and technical skills, self-directed learning
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 267; Prenosov: 3
Celotno besedilo (384,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomski nalogi z naslovom »Vojna za talente« – iskanje in privabljanje sodelavcev raziskujemo, kako slovenski odbojkarski klubi pristopajo k iskanju, privabljanju in ohranjanju talentiranih športnikov. Osredotočamo se na razumevanje ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev športnikov za vstop v določen klub, s posebnim poudarkom na pomenu klubskega ugleda, kakovosti trenažnih pogojev, strokovni podpori in možnostih za športni ter osebni napredek. V teoretičnem delu naloge opredelimo pojem talenta v športu ter predstavimo strategije identifikacije, selekcije in razvoja talentov. Poseben poudarek namenimo vlogi dolgoročne vizije klubov za uspešno upravljanje s človeškimi viri. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativne in kvalitativne raziskave. Podatke smo zbrali z anketo, ki jo je izpolnilo 89 aktivnih športnikov, ter izvedli smo osem poglobljenih intervjujev s športnimi direktorji oziroma osebami, odgovornimi za kadrovske odločitve v slovenskih odbojkarskih klubih. Rezultati kažejo, da se klubi zavedajo pomena sistematičnega in celostnega pristopa k delu s športnimi talenti, a se prakse med klubi precej razlikujejo. Igralci kot ključna dejavnika pri odločanju najpogosteje izpostavljajo ugled kluba in kakovost trenažnih pogojev, pomembno vlogo pa imajo tudi strokovni kader, klubska kultura in komunikacija. Raziskava opozarja na potrebo po večji profesionalizaciji kadrovskih strategij, izboljšanju notranjih procesov ter boljši izrabi komunikacijskih in promocijskih kanalov. Na podlagi analize podamo predloge za izboljšanje strategij iskanja in ohranjanja talentov, ki temeljijo na empiričnih ugotovitvah ter vključujejo razvoj dolgoročnih kadrovskih načrtov, krepitev podpornih storitev za športnike ter večjo profesionalizacijo organizacijskega delovanja klubov.
Ključne besede: talenti, razvoj talentov, športni management, strategije privabljanja, klub
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 9
Celotno besedilo (666,71 KB)

Opis: Izhodišča: Čeprav traheostomska kanila omogoča preživetje, pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov in predstavlja pomemben mejnik za sprejem v rehabilitacijske in oskrbovalne ustavove. Rehabilitacija, katere cilj je dekanilacija, predstavlja kompleksen in pogosto dolgotrajen proces, ki zahteva individualiziran pristop. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše razloge za nezmožnost dekanilacije pri bolnikih, hospitaliziranih na nevrokirurškem oddelku ter identificirati dejavnike, ki so povezani z večjo verjetnostjo uspešne dekanilacije. Metode: Analizirali smo 20 bolnikov, ki so bili v letu 2024 hospitalizirani na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Bolnike, pri katerih je bila dekanilacija uspešna, smo primerjali s tistimi, pri katerih ta ni bila izvedena. Analiza je vključevala oceno ravni zavesti, sodelovanja, mobilnosti, sposobnosti dihanja ob zaprti kanili, prisotnosti komorbidnosti in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izid dekanilacije. Rezultati: Uspešna dekanilacija je povezana z višjo stopnjo zavesti in sodelovanja, višjo stopnjo mobilnosti ter manjšo potrebo po aspiracijah med hospitalizacijo. Daljši čas dihanja ob zaprti kanili nakazuje ugoden napovedni trend uspešne dekanilacije. Prisotnost komorbidnosti je bila povezana s slabšim izidom dekanilacije. Razprava: Obstoječi protokol, uporabljen na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo, je ustrezen in skladen z literaturo. Priporočamo vključitev meritve Peak Cough Flow v protokol obravnave bolnikov za oceno dekanilacije. Ključna ostaja celostna obravnava bolnika ob upoštevanju celostnega vidika in komorbidnosti bolnika.
Ključne besede: respiratorna fizioterapija, nevrokirurgija, traheostomska kanila, rehabilitacija, dekanilacija
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Uvod: Plosko stopalo je ena izmed pogostih patologij, sploh pri predšolskih otrocih. Pojavi se, ko je medialni vzdolžni lok stopala porušen. Pri predšolskih otrocih ima velika večina fleksibilno plosko stopalo. Pojav je tako pogost zato, ker se stopalni loki še razvijajo. Poznamo več metod za fizioterapevtsko obravnavo ploskega stopala. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregledane strokovne in znanstvene literature ugotoviti, katera izmed tehnik je najučinkovitejša pri obravnavi ploskega stopala. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu že obstoječe strokovne in znanstvene literature. Uporabili smo kvalitativni pristop za pregled literature. Za iskanje literature smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Google Scholar. Pregledano literaturo smo izbrali glede na postavljene vključitvene kriterije. Rezultati: Glede na vključitvena merila smo v diplomsko delo vključili sedem raziskav. Po pregledu teh člankov se je izkazalo, da so učinki kinezioterapije vidni hitro, vendar se po prenehanju izvajanja vaj učinki hitro začnejo vračati v izhodiščni položaj. Ortoze se pri triletnikih niso izkazale za učinkovite, pri petletnikih so bile učinkovite. Kineziotaping se je v času izvajanja izkazal za učinkovitega, vendar so se rezultati po koncu obravnave hitreje vračali k izhodiščem. Fizioterapevtska obravnava izključno z ortozami ali kineziotapingom se ni izkazala za tako dolgotrajno učinkovito kot v kombinaciji še z eno tehniko. Diskusija: Po pregledu izbranih člankov se je izkazalo, da se učinki kinezioterapije pojavijo hitro, vendar se stanje po prenehanju z njo postopoma vrača k izhodiščnemu. Za učinkovito in dolgotrajno metodo se je najbolj izkazala kombinacija dveh različnih tehnik.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, plosko stopalo, predšolski otroci
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 326; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Teoretično izhodišče: Diplomsko delo je sistematičen pregled literature, ki se osredotoča na fizioterapevtske intervencije in opisuje pomembnost preventive, ko govorimo o najpogostejših poškodbah v nogometu. Metoda: Metodologija diplomskega dela je kvalitativna. V ta namen smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, metodo kompilacije in komparacije pridobljenih podatkov. Članke smo zbirali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo podatkovne baze British Journal of Sports Medicine, Google Scholar, PubMed, ResearchGate in ScienceDirect. Za prikaz izbrane literature smo uporabili PRISMA diagram. Rezultati: V empirični del smo vključili 17 raziskav, izvedenih med letoma 2015 in 2025. Analiza je pokazala, da se v nogometu najpogosteje pojavljajo poškodbe spodnjih okončin, med katerimi izstopajo nategi zadnjih stegenskih mišic (12 %), nategi in bolečine v predelih adduktorjev kolka (9 %), zvini gležnja (7 %), nategi sprednjih stegenskih mišic (5 %) ter poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta kolena (5 %). Med fizioterapevtskimi pristopi se kot najpogosteje uporabljene izkazujejo fizikalne metode, predvsem laserska in ultrazvočna terapija. Za dolgotrajne rezultate športnikov pa kinezioterapija predstavlja ključno intervencijo. Razprava: Raziskave so pokazale, da se poškodbe v nogometu pojavljajo pogosto, pri čemer prevladujejo nategi mišic, poškodbe ligamentov in zvini gležnja. Ključno vlogo pri rehabilitaciji imajo fizioterapevti z izvajanjem ekscentričnih in izometričnih vaj, proprioceptivnega treninga, stabilizacije trupa, manualne terapije ter uporabe fizikalnih metod, kot sta ultrazvočna in laserska terapija. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi preventivi, kjer se kot najučinkovitejši izkazujejo strukturirani in redno izvajani programi, kot je FIFA 11+, ki dokazano zmanjšujejo pojavnost in ponovitve poškodb.
Ključne besede: fizioterapija, preventiva, nogomet, poškodbe
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,59 MB)