Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje išče po naslovu, opisu, ključnih besedah in celotnem besedilu in ne omogoča operatorjev iskanja. Pri naprednem iskanju lahko izbirate med množico atributov, po katerih naj išče in omogoča operatorje iskanja. V zadetkih iskanja so nekatere vrednosti izpisane v obliki povezav. Povezava na naslovu gradiva izpiše več o gradivu, ostale povezave sprožijo novo iskanje.

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


721 - 730 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran69707172737475767778Na naslednjo stranNa konec
721.
722.
Hibridno upravljanje projektov za razliko od klasičnega in agilnega vodenja projektov : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemov
Aleš Flisar, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava hibridno projektno vodenje kot integracijo klasičnega in agilnega pristopa k projektom. Cilj naloge je proučiti, kako hibridno vodenje združuje prednosti obeh pristopov ter kakšni so pogoji za uspešno izvajanje in uporabo tega pristopa. S pomočjo literature in intervjujev s strokovnjaki je identificiran nabor prednosti in slabosti klasičnega in agilnega vodenja projektov. Skozi analizo je mogoče ugotoviti, kje in kako lahko hibridni pristop izboljša učinkovitost vodenja projektov. Namen naloge je tudi oceniti, ali združevanje pozitivnih vidikov obeh pristopov dejansko optimizira procese vodenja projektov ter ali se ta pristop lahko prilagodi specifičnim potrebam in okoliščinam organizacij. Raziskava je prav tako usmerjena v prepoznavanje ključnih dejavnikov za uspešno izvajanje hibridnega projektnega vodenja. Z vključitvijo teoretičnih spoznanj in praktičnih izkušenj strokovnjakov naloga omogoča celovit vpogled v dinamiko in učinkovitost hibridnega vodenja projektov. Skozi analizo in primerjavo različnih pristopov k projektnemu vodenju naloga ponuja dragocene uvide za organizacije, ki želijo izboljšati svoje prakse vodenja projektov in doseči boljše rezultate pri svojih projektih.
Ključne besede: projektni management, agilno, klasično, hibridno, projektno vodenje
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 431; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

723.
Usklajevanje namena in vizije za trajnostni uspeh organizacije
Pavel Gorenc, Viktoria Majer, 2025, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: organizacija, konkurenčnost, EFQM, družbena odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 400; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (401,99 KB)

724.
Organizacijski izzivi vodenja v zdravstveni organizaciji
Anita Jelar, 2025, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: organizacija, zdravstvo, vodenje, stili vodenja
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 414; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (286,53 KB)

725.
Gradniki modela obvladovanja organizacijske odpornosti
Matej Klasinc, Boris Bukovec, 2025, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: odpornost organizacije, model odpornosti, gradniki odpornosti, spremembe
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 418; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (298,34 KB)

726.
727.
Umestitev baznih postaj v prostor ter njihov vpliv na vrednost nepremičnin : magistrsko delo
Alja Žmavc, 2012, magistrsko delo

Opis: Ohranjanje vidne kakovosti prostora je bistvenega pomena pri umeščanju baznih postaj oziroma tako imenovanih sprejemno oddajnih enot mobilnega telekomunikacijskega omrežja v prostor. Osveščenost na tem področju je čedalje večja. Problematika omenjene teme izhaja predvsem iz zastarele zakonodaje in pomanjkanja regulative na področju ohranjanja naravnih dobrin in dobrin splošnega pomena. Slabosti in posledice se tako kažejo predvsem v vidnem onesnaženju prostora, ki s stolpi baznih postaj, vpliva na tržno ceno nepremičnin. V magistrski nalogi bomo predstavili zakonske vidike umeščanja baznih postaj v prostor ter izpostavili problematiko na tem področju. Ravno tako bomo pogledali zakonsko podlago mejnih sevalnih obremenitvenih vrednosti baznih postaj ter mobilnih aparatov. V nadaljevanju bomo predstavili dve raziskavi. S prvo, ki je bila opravljena med 650 prebivalci Slovenije, smo poskušali ugotoviti vidno zaznavo baznih postaj ter njihov vpliv na vrednost nepremičnin. Druga raziskava je bila opravljena med 56 lastniki nepremičnin, na katerih stojijo stolpi baznih postaj in je obravnavala enako problematiko, kot prva raziskava. Z analizo rezultatov posameznih raziskav in njihovo primerjavo smo poskušali ugotoviti morebitni vpliv stolpov baznih postaj na vrednost in trženje nepremičnin ter podali morebitne predloge na področju zakonskega vidika umeščanja baznih postaj, mejnih sevalnih obremenitvenih vrednosti in ocenjevane vrednosti nepremičnin z baznimi postajami.
Ključne besede: bazna postaja, nepremičnine, trženje, elektromagnetno sevanje, umeščanje, vidno onesnaženje prostora, smotrna raba prostora, vidna kakovost prostora
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 452; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

728.
Psihosocialna podpora za reševalce : pregled literature
Teja Olenšek, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Reševalci se pogosto soočajo z izjemno zahtevnimi in travmatičnimi dogodki, ki lahko vodijo do posttravmatskega stresnega sindroma in drugih duševnih težav. Izpostavljenost raznolikim nevarnostim, težki delovni pogoji, nenehni pritisk okolice in lastna pričakovanja vplivajo na njihovo duševno ravnovesje. Namen: V diplomskem delu smo s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskovali psihosocialno podporo reševalcem. Metode dela: Naredili smo pregled literature s pomočjo PRISMA diagrama, kjer smo na podlagi prej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali članke na našo temo in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: V pregled smo vključili osem člankov, vsi temeljijo na kvalitativnih raziskavah. Ugotovili smo potrebo po intenzivnejšem razvijanju in prilagajanju psihosocialnih programov za reševalce, s poudarkom na dostopnih in trajnostnih rešitvah. Smiselna bi bila tudi uvedba strategij za preprečevanje stresa, kot so supervizijska srečanja, tehnike čuječnosti in sprostitvene metode. Pri raziskavi smo zaznali pomanjkanje literature, ki bi bila osredotočena izključno na zdravstvene reševalce. Večina obstoječih virov vključuje tudi druge službe, kot so policisti in gasilci, zato je iskanje bilo omejeno. Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju. Razprava in zaključek: V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti več raziskav na tem področju, saj so na voljo omejeni podatki o specifičnih potrebah reševalcev v zdravstvu in ustreznih preventivnih strategijah, ki bi jim pomagala pri soočanju s stresom. Le-ta in izgorelost sta velika izziva, s katerima se srečujejo reševalci, kar lahko vpliva na njihovo duševno zdravje in kakovost dela.
Ključne besede: reševalci, psihosocialna podpora, stres, posttravmatski sindrom
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2026; Ogledov: 431; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

729.
Znanje o shizofreniji med prebivalci Občine Veržej : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Melani Korošec, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pomanjkanje znanja ter diskriminatorni odnos do posameznikov z duševnimi motnjami je svetovni problem. Znanje ljudi o duševnih boleznih ima pomembno vlogo pri oblikovanju stališč na tem področju. Namen diplomske naloge je bil oceniti znanje o shizofreniji med prebivalci Občine Veržej. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Raziskava je potekala v mesecu septembru 2024 med prebivalci Občine Veržej. Za zbiranje podatkov o znanju o shizofreniji smo uporabili anketni vprašalnik Knowledge About Schizophrenia Test (KAST). Vzorčenje je bilo neslučajnostno, po principu snežne kepe. V raziskavo so bile vključene samo polnoletne osebe. Zbrani podatki so bili analizirani v programu SPSS 29. Rezultati: Povprečna ocena znanja o shizofreniji med 133 vključenimi prebivalci Občine Veržej v raziskavo je bila 11,1 (SD = 3.0) točke. 64 % anketirancev je na testu KAST zbralo 11 točk ali več. Ženski spol (p = 0,029) in višja dosežena izobrazba (p = 0,001) sta bila povezana z boljšim znanje o shizofreniji med prebivalci Občine Veržej, medtem ko razlika v znanju o shizofreniji glede na starost ni bila statistično pomembna. Razprava: Osnovno znanje o shizofreniji je med večino prebivalcev Občine Veržej prisotno, vendar kljub temu obstaja delež takšnih, ki imajo slabše znanje o tej bolezni, kar nakazuje na to, da bi bilo koristno izvajati dodatne aktivnosti, da bi izboljšali razumevanje shizofrenije, njenega zdravljenja in podpore, ki jo osebe z duševnimi težavami potrebujejo.
Ključne besede: shizofrenija, znanje, KAST, prebivalci
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2026; Ogledov: 402; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

730.
Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh