Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
Meje svobode umetniškega ustvarjanja : magistrsko delo
Lidija Bizjak, 2011, magistrsko delo

Ključne besede: svoboda umetniškega ustvarjanja, umetnik, pravica do izražanja, kolizija
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2017; Ogledov: 3018; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

44.
Verska svoboda v Evropi danes : magistrsko delo
Aleksander Sandi Gosar, 2012, magistrsko delo

Ključne besede: verska svoboda, religije, liberalizem, laiki, sekularizacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2017; Ogledov: 2995; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (904,75 KB)

45.
46.
47.
Pravica do svobode gibanja ter prebivanja : magistrsko delo
Andreja Kopač, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: svoboda gibanja, pravica do prebivanja, socialno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2017; Ogledov: 2881; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

48.
Pravice pridržanih : magistrsko delo
Robert Vrečko, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: policija, policijska obvestila, človekove pravice, osebna svoboda
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2017; Ogledov: 3166; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (632,96 KB)

49.
Pomen božjega izročila v ustavnih ureditvah : magistrsko delo
Miran Klemen, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Pomen boţjega izroĉila v ustavnih ureditvah obravnava razmerja med religijo in drţavo v sodobnem demokratiĉnem svetu. Razmerje in medsebojni odnosi med religijo in drţavo je tema, ki je vedno aktualna, ne glede na ĉasovni okvir, v druţbah sodobnega ĉasa pa je še posebej prisotna zaradi sekularnosti demokratiĉne pluralne drţave. V sodobnih druţbah ne bi smelo biti ovir, da si vsak posameznik in druţbene skupnosti ustvarijo ţivljenje takšno, kot menijo, da je zanje najboljše, in da ga posameznik kot ĉlan skupnosti uţiva v vsej svoji polnosti. Zagotavljanje temeljnih ĉlovekovih pravic in svobošĉin je eden temeljnih postulatov, ki bi moral biti v sodobnem svetu zagotovljen vsakomur. Med te postulate nedvomno spada tudi svoboda do izraţanja vesti in veroizpovedi, ki ne sme biti odvzeta nikomur. Drţava s svojim drţavnim aparatom ne bi smela z nikakršnimi ukrepi in mehanizmi posegati v te pravice posameznika. Sodobne pluralistiĉne drţave morajo s svojimi mehanizmi zagotavljati loĉenost drţave in religije, istoĉasno pa mora drţava zagotavljati pogoje in pozitivno klimo za omogoĉanje širitve veroizpovedi in pravico do izraţanja svobode vesti. Religija in verske zadeve zagotovo ne spadajo pod ingerenco drţave, drţava pa se mora samoomejevati glede vmešavanja v verske zadeve. V tem smislu ne sme pouĉevati in poveliĉevati, še manj pa zavraĉati nobene ideologije in morale, ki ima svoje temelje v verskih naukih oz. religiji.
Ključne besede: vera, morala, moralne vrednote, etika, svoboda vesti, veroizpoved, božje izročilo
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4323; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

50.
Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih : doktorska disertacija
Srečko Šteiner, 2016, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5642; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh