Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Študentsko delo je zelo razširjena atipična oblika zaposlitve, namenjena mladim, ki se šolajo oziroma študirajo. S statusom dijaka ali študenta dobijo dovoljenje, da se vključijo na trg dela in tako že zelo zgodaj začnejo pridobivati prve delovne izkušnje ter oblikovati svojo karierno pot. Mladi so posebej ranljiva skupina, zato jih na trgu dela skrbno varujejo zakoni in predpisi, ki onemogočajo kakršno koli zlorabo. Najpogostejši razlog, da se mladi odločijo za delo v času izobraževanja je možnost, da pričnejo služiti svoj denar in nemalokrat je to celo edini vir, s katerim si pokrivajo stroške študija, študijske literature, morebitne nastanitve in bivanja v katerem od študijskih središč ter eksistence nasploh. Za lažje razumevanje smo najprej obširno preučili slovenski izobraževalni sistem, ki na sekundarnem in terciarnem nivoju daje mladim podlago za udeležbo na trgu dela. Ugotovili smo, da lahko mladi že pri dopolnjenih petnajstih letih, vzporedno z izobraževanjem, pričnejo tudi s študentskim delom, zato je prvi del naloge namenjen podrobnejšemu spoznavanju tega področja. Ugotovili smo, da gre za priljubljeno in pogosto obliko začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov, ki ima številne prednosti, vendar tudi nekaj slabosti. Rdeča nit naloge je glavno raziskovalno vprašanje, ki ugotavlja, kakšne so značilnosti oseb, ki se poslužujejo študentskega dela. Zanimalo nas je kako status, smer, stopnja izobrazbe ter spol in starost vplivajo na izbiro študentskega dela. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen profil mladega človeka se najpogosteje odloča za študentsko delo. Analizirali smo 372.280 anonimiziranih napotnic študentskega servisa Mjob, ki smo jih ustrezno razvrstili glede na spol, starost, status, vrsto, smer ter stopnjo izobraževanja, nato pa s statistično analizo preverjali dane hipoteze in iskali odgovore na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se za študentsko delo v času izobraževanja najpogosteje odloča ženska, starejša od 20 let, redna študentka na dodiplomskem študiju, naravoslovne smeri.
Ključne besede: izobraževanje, delo, trg dela, študent, dijak, študentsko delo
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2023; Ogledov: 1012; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev. Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA. Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva pozitivno/motivacijsko.
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1868; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1404; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Amaterski šport je v primerjavi s profesionalnim v nezavidljivem položaju. Velika večina dela je opravljenega na prostovoljni bazi, kadri so velikokrat manj strokovno izobraženi, imajo časovne omejitve, ker so zaposleni drugje, kar pa se seveda pozna tudi pri trženju in prepoznavnosti določene športne panoge, ne pa nujno tudi pri športnih dosežkih. Ta problem se še izraziteje kaže pri medijsko manj izpostavljenih športih, med katerimi je tudi kickboxing. Raziskava se ukvarja s problematiko kickboxinga in njegove krovne organizacije v Sloveniji, Kickboxing zveze Slovenije. Poudarek je predvsem na predstavitvi kickboxinga na splošno, Kickboxing zveze Slovenije, prepoznavnosti, načinu obveščanju, sami organizaciji in tehnični izvedbi športnega dogodka. Glavno raziskovalno vprašanje je: Kakšna je učinkovita organizacija športnega dogodka na primeru kickboxinga? Poleg glavnega raziskovalnega vprašanja imamo še tri dodatna vprašanja: Kolikšna je najprimernejša cena za vstopnico za ogled kickboxing dogodka? Kateri so najpomembnejši kanali za obveščanje o takih dogodkih? Kako povečati prepoznavnost kickboxinga in Kickboxing zveze Slovenije? Glede na tematiko smo se odločili za kvantitativni pristop k raziskavi. Po preučitvi razpoložljivih virov smo postavili šest hipotez, na katere smo dobili odgovore s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Prvi zajema 200 naključnih anketirancev s pomočjo spletnih anket, drugi pa 200 anketirancev znotraj Kickboxing zveze Slovenije. Anketi se med seboj le delno razlikujeta, se pa dopolnjujeta. Vsaka anketa ima po 11 vprašanj, saj smo želeli čim bolj natančno odgovoriti na zastavljena vprašanja. Pri tem smo sledili načelu, da so vprašanja čim jasnejša in nedvoumna ter da samo anketiranje anketirancem ne vzame preveč časa, da so lahko pri izpolnjevanju anket maksimalno zbrani.
Ključne besede: športni dogodki, organizacija, kickboxing, obveščanje, prepoznavnost, tehnična izvedba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1455; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke, tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke. Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na (nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2672; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,34 MB)