Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN V BOJU PROTI SIVI EKONOMIJI
Dominik Fužir, 2016

Opis: Siva ekonomija je pojav, ki ni nov in ga najdemo v vseh državah. Pomeni pa neregistrirano ali napačno prijavljeno proizvodnjo, neprijavljene zaposlene in neprijavljene dohodke, ki zato tudi niso obdavčeni. Pojav sive ekonomije močno vpliva na več služb v državi: na javne finance, na trg delovne sile, na višino in distribucijo dohodkov. Nadzor nad sivo ekonomijo izvaja FURS. FURS je zavezana k učinkovitemu delovanju in zaščiti vseh državljanov ter zaščiti najširšega družbenega interesa v Slovenji in EU pri pobiranju davkov, carin in pristojbin. Eden izmed ukrepov proti sivi ekonomiji je uvedba davčnih blagajn. Davčne blagajne so obvezne za vse gospodarske družbe, ki so zavezane za vodenje poslovnih knjig in evidenc, izdajanje računov za dobavo blaga oziroma storitev ter imajo plačilo dobave blaga oziroma storitev z gotovino. Davčne blagajne delujejo po načelu, da preden dobi stranka račun v roke, so podatki z računa že na FURS.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: siva ekonomija, FURS, davčne blagajne
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 2526; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Uvedba davčnih blagajn v boju proti sivi ekonomiji
Dominik Fužir, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: siva ekonomija, FURS, davčne blagajne
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3092; Prenosov: 124
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Zakonski okviri preprečevanja sive ekonomije
Janja Cigoj, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: siva ekonomija, delo na črno, zaposlovanje na črno, zakonodaja, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 1610; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (910,89 KB)

4.
Davčno potrjevanje računov kot ukrep v boju proti sivi ekonomiji
Roman Štih, 2018

Opis: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2448; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

5.
Odnos državljanov Republike Slovenije do neformalne ekonomije
Sanel Čaušević, 2019

Opis: V prvem delu diplomskega dela so opisani temeljni pojmi, kot je neformalna ekonomija in njen nastanek, razlogi za njen obstoj in izvor. Glavna problematika diplomskega dela je opisana v osrednjem delu in ugotavlja, kaj neformalna ekonomija povzroča, poleg tega pa so podani tudi ukrepi, na kakšen način se Republika Slovenija le-tej zoperstavi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med naključno izbranimi prebivalci Republike Slovenije in je pokazala večjo naklonjenost moških in pa samozaposlenih k neformalni ekonomiji. V raziskavi tudi ugotavljam, da imajo najbolj pozitiven odnos do sive ekonomije osebe z mesečnim dohodkom med 1.500 in 2.000 evri ter tisti z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo. Najbolj negativen odnos do neformalne ekonomije pa imajo glede na rezultate raziskave ženske, osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od 500 evrov, šolajoči in tisti z zaključenim magisterijem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Republika Slovenija, neformalna ekonomija, podjetništvo, gospodarstvo, zaposlovanje.
Objavljeno: 11.01.2019; Ogledov: 1906; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Študija izvedljivosti razvoja in uvedbe nove tehnologije za reciklažo (razstavljivost) kompozitnih materialov v krožni ekonomiji - Dedra šport d. o. o.
Drago Debeljak, 2019

Opis: Predmet proučevanja v magistrskem delu je izvedljivost projekta razvoja in uvedbe nove tehnologije za reciklažo – razstavljivost kompozitnih materialov v krožni ekonomiji v podjetju Dedra Šport d.o.o. To se bo odrazilo v razvoju novih smuči in desk za bordanje. Cilj magistrskega dela je analizirati in oceniti pilotni projekt ter izdelati nov poslovni model za proizvodnjo smuči, ki bo po končani življenjski dobi omogočal nadaljnjo uporabo kompozitnih materialov v okviru krožne ekonomije. Dobljene rezultate bomo zapisali tako, da bodo uporabni na sorodnih industrijskih linijah doma in po svetu. Pri tem se bomo osredotočili na kompozitne izdelke: smuči in deske za bordanje. Podjetje bo z izvedbo projekta izbralo strategijo rasti z diverzifikacijo (čista diverzifikacija in razvoj novega proizvoda) in naredilo korake v smeri razvoja iz mikro v majhno, dinamično podjetje. Magistrsko delo je nastalo v okviru predmeta Podjetništvo. Upravičenost razvoja in uvedbe nove tehnologije za reciklažo - razstavljivost kompozitnih materialov v krožni ekonomiji v podjetju Dedra Šport d.o.o., v magistrskem delu proučujemo z metodo študije izvedljivosti (angleško: "feasibility analysis"). S študijo izvedljivosti na objektiven in racionalen način ocenimo prednosti in slabosti obstoječega posla in/ali nadgradnje obstoječega posla (razvoj in uvedba nove tehnologije), ki omogoča nov način izdelave smuči in desk za bordanje), kakor tudi priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz okolja in s katerimi se bo podjetje soočilo na trgu. Z njo proučujemo vpliv rasti podjetja z diverzifikacijo, s čisto diverzifikacijo in z razvojem novega proizvoda, za katera je najbolj značilna razširitev geografskega področja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej postavili teoretična izhodišča – predstavili smo povezanost med krožno ekonomijo in malim podjetništvom, možne oblike rasti podjetja z diverzifikacijo poslovanja ob uporabi modela Allana Gibba (1991), predstavili študijo izvedljivosti skozi njene osnovne komponente ter preverili ekonomsko upravičenost. Po predstavitvi podjetja smo opisali načrtovani projekt ter opredelili tržno priložnost, ki jo vidimo v krožni ekonomiji v športni industriji. S kvalitativno raziskavo (metoda intervjuja) smo iskali izbrane posameznike v športni industriji, ki v Sloveniji in tujini izkazujejo interes za uporabo tehnologije kompozitnih materialov v proizvodnji smuči in desk za bordanje. Za oceno izbrane strategije rasti smo uporabili analitična orodja kot so MOF analiza (analiza marketinga, izvedbenega procesa in finančnega poslovanja podjetja v preteklem in sedanjem obdobju), RECoIL analiza (ocena potencialov nadaljnje rasti podjetja), PEST analiza (proučitev splošne stabilnosti okolja ter dejavnikov, ki lahko vplivajo na uspešen zagon ali rast podjetja), Porterjeva analiza konkurenčnosti (stopnja privlačnosti panoge), SWOT analiza (izhodišča za usmeritev poslovanja podjetja), razširjena Ansoffova matrika (izbor strategije rasti z diverzifikacijo), ter BCG matrika (pomen razvoja novih smuči in desk za bordanje ob integraciji nove tehnologije razgradnje in ponovne uporabe kompozitnih materialov s pomočjo krožne ekonomije v športni industriji). V magistrskem delu smo preverili in potrdili tri hipoteze. Ugotovili smo, da ima uvedba nove tehnologije za reciklažo (razstavljivost) kompozitnih materialov v krožni ekonomiji ter uporabo v proizvodnji smuči in desk za bordanje za obstoječe in nove trge v podjetju Dedra Šport d.o.o. potencial dolgoročnega pozitivnega finančnega vpliva na poslovanje podjetja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ključne besede: študija izvedljivosti, ekonomska upravičenost, primerjalna analiza, inovacija, kompozitni materiali, reciklabilnost – razstavljivost, krožna ekonomija.
Objavljeno: 27.02.2019; Ogledov: 2046; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

7.
Ali je Evropska unija za Slovenijo dober, vse boljši ali vse slabši okvir?
Majda Lazar, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pogodbe, pravni vidik, politika, ekonomija, kultura
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 1456; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (792,66 KB)

8.
9.
10.
Zakaj visoki davki slabo vplivajo na ekonomijo države
Anže Lemež, 2020

Opis: V diplomskem delu sem raziskoval na kakšne načine visoki davki slabijo ekonomijo države. Raziskave teme diplomskega dela sem se lotil s primerjavo držav z visokimi davki in držav z nizkimi davki. Primerjal sem področja, ki jih davčna politika obravnava in na vsakem področju naredil primerjavo držav. Raziskavo sem prav tako podkrepil z izvedenim intervjujem. Povod za izbrano temo je bila raziskava ustreznosti davčne politike Slovenije ter potencialnih prednosti davčnih politik drugih držav. Skozi pisanje diplomskega dela pa sem prav tako odkril oziroma potrdil razloge za množični beg možganov, ki ga v Sloveniji lahko spremljamo zadnje desetletje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Davčna politika, Davki, Ekonomija, Poslovanje, Podjetništvo, Slovenija, Monako, Nemčija, Norveška
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 1125; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh