Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Živa Kočar, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 34; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

2.
Preprečevanje raka : učinkoviti pristopi in strategije pri obvladovanju tveganj za nastanek bolezni
Milena Majer, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi, kot so kolonoskopija in mamografija, dokazano zmanjšujejo smrtnost zaradi raka. Javnozdravstvene kampanje, ki ozaveščajo o dejavnikih tveganja in pomenu preventive, imajo ključno vlogo pri spreminjanju vedenjskih vzorcev in povečanju sodelovanja v presejalnih programih. Cilji: Namen raziskave je oceniti učinkovitost preventivnih strategij in presejalnih programov ter vpliv javnozdravstvenih kampanj na ozaveščanje o raku. Teoretični cilj je analizirati učinek zdrave prehrane, telesne aktivnosti in učinkovitosti presejalnih programov, empirični pa pridobiti podatke o njihovem učinku in vplivu kampanj na vedenje glede tveganj za raka. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in anketni vprašalnik z 18 vprašanji. Vzorec 100 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistike v programih Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Večina anketirancev je seznanjena z vplivom nezdravega življenjskega sloga na tveganje za raka. 52 % anketirancev redno sodeluje v presejalnih programih, 48 % pa navaja pomanjkanje informacij in časovne omejitve. Razprava: Hipoteza, da preventivni ukrepi, kot so opuščanje kajenja, zdrava prehrana in telesna aktivnost zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, je potrjena. Hipoteza o več kot 80 % učinkovitosti presejalnih programov je zavrnjena. Javnozdravstvene kampanje dokazano povečujejo ozaveščenost, raziskava pa nakazuje potrebo po večjem osveščanju in izboljšanju dostopnosti programov.
Ključne besede: rak, preprečevanje raka, presejalni programi, dejavniki tveganja za raka
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 64; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKIH PROSTORIH
Eva Novak, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravstveno nego, in dandanes predstavljajo velik izziv po celem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolnišnične okužbe povečujejo možnost za nastanek večjih stroškov, povečane obolevnosti in invalidnosti ter v nekaterih primerih celo vodijo v smrt. Operacijski prostori predstavljajo veliko tveganje za širjenje in prenos mikroorganizmov. Ti se lahko prenašajo prek zdravstvenega osebja, okolja, materiala ter pacienta in imajo možnost povzročitve bolnišničnih okužb in resnih pooperativnih zapletov. Namen raziskave v diplomski nalogi je raziskati morebitne možnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Cilji raziskave so bili ugotoviti pomen higiene rok in naloge zdravstvenega osebja, raziskati vloge okolijskih dejavnikov ter identificirati dejavnike tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je predstavljalo 110 anketirancev (27 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Rezultati: Večina (68 %) anketirancev meni, da je največji dejavnik tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, kamor spadata umivanje in razkuževanje rok. Takoj za tem pa je kontaminacija instrumentov (67 %). Okoli 85 % anketirancev meni, da je higiena rok zanje zelo pomembna, in 13 %, da je pomembna. Kot največji razlog za nepravilno izvajanje higiene rok je 59 % anketirancev izbralo pomanjkanje časa. Kar 80 % anketirancev je mnenja, da sta čistoča in sterilizacija operacijskih prostorov zelo pomembno opravilo. Večina (67 %) anketirancev pa meni, da je čistoča površin največji vpliv iz okolja. Razprava: Ugotovili smo, da so glavni dejavniki za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, nepravilna sterilizacija instrumentov, neuporaba osebne zaščitne opreme, slabo očiščeni prostori in pomanjkljivo usposabljanje osebja. Neustrezna higiena rok je najpogostejši dejavnik za nastanek okužbe, pri čemer smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti zdravstvenega osebja v praksi pogosto prihaja do pomanjkljive higiene rok. Tudi druge raziskave omenjajo, da je ustrezna higiena rok eden najpomembnejših, najcenejših in najpreprostejših ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako smo ugotovili, da ima zdravstveno osebje ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. To vključuje pravilno higieno rok, pravilno sterilizacijo instrumentov in pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Kljub dejavnikom tveganja, ki so povezani z zdravstvenimi delavci, pacientom, ne smemo pozabiti na dejavnike iz okolja. Ugotovili smo, da so dejavniki iz okolja, kot so umivanje in razkuževanje površin v operacijskih prostorih, kakovost zraka, temperatura in vlaga, še kako pomembni za varno delovanje v operacijski sobi. Pri vseh kategorijah se pojavljajo razne ovire, vendar moramo kljub vsem tem delovati strokovno in po naših najboljših močeh, da pacientu zagotovimo varno zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, operacijski prostor, izolacija, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
ZMANJŠEVANJE BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE Z IZVAJANJEM ZDRAVSTVENE VZGOJE
Emina Mešić, 2025, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena vzgoja je pomembna veja zdravstvenega sistema. Vključuje celotno populacijo od rojstva do smrti v vseh življenjskih obdobjih. Izvajalci zdravstvene nege so strokovnjaki na svojem področju in so kompetentni za izvajanje zdravstvene vzgoje. Poklici v zdravstveni negi spadajo med ene najbolj stresnih poklicev v svetu. Skrb za obolele, od zdravstvenih delavcev zahteva veliko strokovnega znanja, sposobnosti in empatije. Med dejavnike tveganja za zdravje na delovnem mestu med izvajalci zdravstvene nege štejemo izmensko delo, stresne situacije, visoke dnevne obremenitve na delovnem mestu, dežurstva, kompetence, ki vodijo v dilemo in izpolnjevanje zahtev ob vedno večji stiski s časom in pomanjkanjem kadra. Namen raziskave je bil preučiti pomen zdravstvene vzgoje v namen zmanjševanja bolniških odsotnosti med izvajalci zdravstvene nege. Iz rezultatov raziskave, v kateri je sodelovalo 111 anketirancev zaposlenih v zdravstveni negi, je zaključiti, da je za izvajalce zdravstvene nege najbolj obremenjujoče izmensko delo, predvsem nočne izmene, pomanjkanje časa in energije za telesno aktivnost in pripravljanje kvalitetnih raznovrstnih obrokov. Bremenijo jih tudi odnosi v samem kolektivu, kot tudi odnosi s pacienti in njihovimi svojci. Ugotovili smo, da je izvajanje zdravstvene vzgoje med izvajalci zdravstvene nege v namen preprečevanja bolniških odsotnosti pomembno. Ob opravljanju stresnega poklica, je pomembno, da znajo poskrbeti za ohranjanje in krepitev svojega psihofizičnega zdravja.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, kronične bolezni, dejavniki tveganja za zdravje, medicinske sestre, obremenitev medicinskih sester, bolniške odsotnosti, izmensko delo
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2025; Ogledov: 421; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcih
Petra Mejaš, 2025, ni določena

Opis: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS. Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO. Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Ključne besede: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 504; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGE
Alma Šljivar, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA. Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov. Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini.
Ključne besede: samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 546; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (854,31 KB)

7.
Incidenca najpogostejših poškodb pri tenisačih mladostnikih
Pia Pavlič, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Popularnost tenisa v modernem svetu narašča. Redna športna aktivnost pri mladostnikih izboljša mišično moč, kordinacijo in vzdržljivost, vendar ima prezgodnja športna specializacija veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so športu specifične poškodbe. Namen diplomske naloge je bil, pregledati literaturo in ugotoviti, s katerimi poškodbami se tenisači mladostniki najpogosteje srečajo in kako do njih pride. Metode: S pregledom obstoječe literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Web of Science in PEDro, smo odgovarjali na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno hipotezo. Raziskave smo izbrali glede na vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Za končni pregled literature smo izbrali devet raziskav in eno meta analizo. Raziskave navajajo, da je pri mladostnikih tenisačih več preobremenitvenih poškodb kot akutnih, najpogostejše so poškodbe kolen, gležnjev in ramen. Najpogostejši razlog za nastanek poškodb je preobremenitev. Uporabnost: Ozaveščenost o resnosti poškodb in njihovi incidenci lahko zmanjša število poškodb. Omejitve: Raziskave z vsebinsko neustreznostjo raziskovancev, starejših od 20 let.
Ključne besede: tenis, mladostniki, teniške poškodbe, dejavniki tveganja, preobremenitev
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 803; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
Način življenja otroka in mladostnik z epilepsijo
Tjaša Zupančič, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je najpogostejša kronična nevrološka motnja z značilnimi epileptičnimi napadi. Kljub veliki razširjenosti po svetu in veliko literature, ki govori o tej motnji, je širša javnost glede nje slabo seznanjena ter ob njenem diagnosticiranju pride do strahu in stresa zaradi neznanja. Posledično vse skupaj privede do več depresivnih stanj in slabe kakovosti življenja ljudi z epilepsijo. Namen raziskave je bil raziskati, kako epilepsija vpliva na način življenja otrok in mladostnikov z epilepsijo, in preučiti, na kakšen način bi lahko staršem in otrokom oz. mladostnikom pomagali, da bi se lažje prilagodili življenju z epilepsijo. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Za teoretični del magistrske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. V empiričnem delu je bilo analiziranih 38 raziskav. Zbrane podatke smo obdelali po metodi tematsko integrirane analize. Pred vsako natančno analizo vsebine izbrane raziskave smo zbrali podatke o značilnostih vsake raziskave. Kvalitativno sintezo podatkov smo naredili na podlagi znanstvenih vsebin, ki smo jih kodirali in jih kasneje združili po kategorijah. Rezultati: Analiza raziskav je pokazala, da je epilepsija še vedno tabu tema v sodobni družbi. O epilepsiji ima družba premalo znanja, prav zato pride tudi do strahu in stiske, ko pride do postavitve diagnoze. Izkazalo se je, da imajo družine, ki imajo otroka z epilepsijo, v veliki meri zelo slabo kakovost življenja, za katero so največkrat vzrok sami starši in njihov strah ter zaščitništvo ter predvsem neznanje, v manjši meri tudi socialni status. Pomanjkanje znanja se je izkazalo na vseh področjih, tudi pri vzgojiteljih in učiteljih, ki ne znajo nuditi prve pomoči ob napadu. Poleg slabe kakovosti življenja med vrstniki vlada stigma, medtem ko se med otroki z epilepsijo pojavljata depresija in anksioznost. Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo velik vpliv na kakovost življenja starši in njihovo neznanje ter socialni status v manj razvitih državah. Ugotovitve kažejo, da bi se morali poleg zdravnikov in medicinskih sester v proces zdravljenja vključiti tudi zdravstvena vzgoja in drugi terapevti, s čimer bi lahko izboljšali kakovost življenja in staršem pomagali prilagoditi življenje bolezni. S tem bi se zmanjšala tudi stigma ter pojavnost depresije in anksioznosti.
Ključne besede: epilepsija, otrok in mladostnik, epileptični napad, dejavniki tveganja in prilagoditev življenja
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2024; Ogledov: 1382; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Dejavniki tveganja za bolečino v križu
Iztok Stanojević Suwa, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Dejavniki tveganja za bolečino v križu (BvK) so številni in raznoliki. Med biološke dejavnike tveganja za nastanek BvK uvrščamo starost, spol, morfološke značilnosti, mišično zmogljivost, gibljivost in dednost, med psiho-socialne dejavnike pa naravo dela (sedeči poklici in uporaba računalnikov), psihične obremenitve, slaba samopodobo in stres. Namen diplomskega dela je pregled literature o najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek BvK in njihova razvrstitev po pomembnosti. Metode: Pregled literature podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključitveni dejavniki so zajemali študije tipa metaanalize, pregledni članki ter klinične študije z datumom objave po letu 2000. Izključitveni kriterij je zajemal študije z vzorcem manjšim od 70 preiskovancev. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek BvK so staranje, pridružene bolezni, dolgotrajna prisilna drža, zmanjšana zmogljivost mišic trupa, zmanjšana gibljivost v kolčnem in kolenskem sklepu, telesna neaktivnost, prakticiranje športa na visoki ravni, dolgotrajno nošenje pretežke šolske torbe, kajenje, motne spanja in izpostavljenost stresu. Uporabnost: Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek BvK omogoča oblikovanje preventivnih programov ki vključujejo pravilno gibanje, zmanjšanje telesne teže, zgodnje prepoznavanje simptomov, redne preventivne preglede in ergonomsko delovno okolje. Omejitve: Nedostopnost polnega besedila nekaterih člankov.
Ključne besede: bolečina v križu, dejavniki tveganja, staranje, drža, poklic
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2024; Ogledov: 1579; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (540,14 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh