1. Prekomerna telesna teža in debelost kot dejavnik pojava kroničnih bolezniTina Veselič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost sta v zadnjih dveh desetletjih v porastu in temu ni videti konca. Približno tretjina svetovne populacije je prekomerno hranjene ali debele. Čezmerna prehranjenost se določa z določitvijo indeksa telesne mase. Prekomerna telesna teža in debelost vplivata na pojav drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Večji kot je indeks telesne mase, večja je verjetnost pojava zapletov povezanih z debelostjo, kot so diabetes, srčno-žilni zapleti, rakava obolenja in navsezadnje tudi povečana stopnja umrljivosti. Pomemben je tudi obseg pasu. Na pojav debelosti v največji meri vplivajo genetska predispozicija, prehrana, telesna dejavnost in motnje spanja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost prekomerne telesne teže in debelosti s pojavom kroničnih bolezni.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovali pristop z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih zbrali s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature. Primarne podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo med naključno izbranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 143 respondentov s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih grafično ter tabelarično predstavili s pomočjo aplikacije 1KA ter s računalniškim programom Microsoft Office Excel.
Rezultati: Večina respondentov svoje zdravje ocenjuje kot dobro in nima nobene kronične bolezni. Manjšina respondentov dosega priporočene količine telesne dejavnosti. Po mnenju respondentov debelost najpogosteje vpliva na pojav visokega tlaka in bolezni srca ter predstavlja veliko tveganje za človekovo splošno zdravje. Večina ocenjuje, da obstaja povezava med debelostjo v otroštvu in v odrasli dobi. Prav tako večina pozna dejavnike, ki vplivajo na pojav prekomerne telesne teže in posledice, ki jih prekomerna telesna teža prinaša. V največji meri sta telovadba in dieta intervenciji, ki posamezniku najbolj učinkovito pripomorejo k izgubi telesne teže.
Razprava: Debelost je potrebno obravnavati kot kronično bolezen, ki zahteva multidisciplinaren pristop. Zdravljenje pridruženih bolezni pa povzroča dodatne stroške zdravstvenega varstva. Zdravljenje debelosti temelji na spremembi življenjskega sloga, ki vključuje znižanje kaloričnega vnosa živil, povečanje telesne dejavnosti in vedenjske spremembe. Kot dodatek k spremembi življenjskega sloga je možno uporabiti farmakološka sredstva in kirurško zdravljenje. Bistveno vlogo v procesu hujšanja imajo medicinske sestre. S svojo podporo in znanjem pomagajo pacientom doseči cilje hujšanja. Ključnega pomena je preventiva in zdravstvena vzgoja populacije. Ključne besede: prekomerna telesna teža, debelost, dejavnik tveganja, kronična obolenja, menedžment. Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 3 Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Vloga vodje in njen vpliv na kakovost dela v timu zdravstvene negeSuzana Lakić, 2024, magistrsko delo Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente.
Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si.
Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije
Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov. Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment. Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 441; Prenosov: 39 Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023, ni določena Opis: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju. Ključne besede: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe. Objavljeno v ReVIS: 17.10.2023; Ogledov: 602; Prenosov: 25 Celotno besedilo (2,18 MB) |
7. Vloga in vpliv kadrovskega menedžmenta na uspešnost poslovanja v organizacijah : diplomska nalogaPetra Hrka, 2023, diplomsko delo Ključne besede: organizacija, zaposleni, kadri, management, kadrovanje, kadrovska služba, kadrovski menedžment, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 504; Prenosov: 2 Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. |
9. Načela menedžmenta sistemov kakovosti kot gradniki uspešnosti : doktorska disertacijaStojan Črv, Mirko Markič, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: donosnost kapitala, gospodarske družbe, ISO 9001, sistemi kakovosti, menedžment, menedžment sistemov kakvosti, doktorske disertacije Objavljeno v ReVIS: 14.07.2023; Ogledov: 902; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. |