1. Fenomenologija občutkov in videnj v trenutkih pred smrtjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMarjanca Gaberšek, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Smrt kot neizogiben konec življenja že od nekdaj buri človeško domišljijo in sproža vprašanja o tem, kaj se dogaja v trenutkih, ki vodijo v ta neznani prostor. Kljub napredku medicine in znanosti ostajajo občutki ob smrti zaviti v tančico skrivnosti. Posebej zanimivi so subjektivni občutki in videnja ljudi, ki so se soočili z bližino smrti. Fenomenološki pristop omogoča, da se osredotočimo na opisovanje teh izkušenj namesto na iskanje objektivnih razlag. Metode: V tej raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, ki je temeljil na izvedbi desetih polstrukturiranih intervjujih z udeleženci različnih profilov, ki so bile prisotne ob umirajočem. S transkripcijo in induktivno tematsko analizo pridobljenih podatkov smo izluščili ključne teme, povezane z doživljanjem trenutkov pred smrtjo. Rezultati: Analiza intervjujev je razkrila široko paleto izkušenj; od strahu, tesnobe, obupa in nemoči do občutkov hvaležnosti, pomiritve in sprijaznjenja. Čustva so pogosto povezana z zavedanjem bližine smrti, neizpolnjenimi željami ali skrbjo za bližnje. Prisotnost humorja kot obrambnega mehanizma kaže na človekovo sposobnost ohranjanja dostojanstva tudi v najtežjih trenutkih. Razprava in zaključek: Umiranje se kaže kot celostna človeška izkušnja, kjer se prepletajo telesne, čustvene, socialne in duhovne razsežnosti. Čeprav so izkušnje raznolike, se pojavljajo skupni vzorci, ki pomagajo bolje razumeti potrebe ob koncu življenja. Spoštovanje zadnjih želja, odprta komunikacija in podpora svojcev ustvarjajo prostor bližine, miru in smisla. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, celostne podpore in odprtega dialoga, ki omogočajo, da zadnji trenutki življenja postanejo čas sočutja, sprave in notranjega miru.
Ključne besede: umiranje, fenomenologija, čustva, paliativna oskrba, zadnje želje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. Stališča zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaJasmina Sukič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe v domovih za starejše. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi paliativne oskrbe, njen razvoj, biopsihosocialni in holistični pristop, etična načela ter pomen interdisciplinarnega sodelovanja pri zagotavljanju kakovostne obravnave. Posebna pozornost je namenjena vlogi medicinskih sester in drugih članov tima pri lajšanju trpljenja, ohranjanju dostojanstva ter izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev z napredovalimi kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med zdravstvenimi delavci v slovenskih domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti njihova znanja, stališča in izkušnje s področja paliativne oskrbe ter prepoznati dejavnike, ki vplivajo na njeno izvajanje. Rezultati so pokazali, da zdravstveni delavci paliativno oskrbo razumejo kot ključen del zdravstvene nege, vendar kot glavne ovire izpostavljajo pomanjkanje časa, kadra in formalnega izobraževanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po dodatnem usposabljanju zaposlenih, večji organizacijski podpori in sistematičnem vključevanju paliativne oskrbe v delo domov za starejše. Delo prispeva k razumevanju pomena paliativne kulture v institucionalnem okolju ter k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, domovi za starejše, kakovost življenja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. Paliativna oskrba starejših v institucionalnem varstvu: perspektive diplomiranih in srednji medicinskih sester v Dolenjski in Posavski regijiAlenka Tratar, 2026, magistrsko delo Opis: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del celostne obravnave starejših v domovih za starejše, kjer se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s številnimi strokovnimi, organizacijskimi in čustvenimi izzivi. Namen raziskave je bil ugotoviti raven znanja, stališča, zaznano pripravljenost ter zaznane ovire pri izvajanju paliativne oskrbe ter preveriti, ali med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami obstajajo razlike na teh področjih.
Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del raziskave je vključeval anketiranje 98 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, zaposlenih v devetih domovih za starejše na območju Dolenjske in Posavja. Podatke smo analizirali z uporabo opisne in inferencialne statistike. Kvalitativni del raziskave je obsegal 18 polstrukturiranih intervjujev, ki so omogočili poglobljen vpogled v izkušnje in stališča udeležencev. Intervjuje smo analizirali z metodo analize vsebine, pri čemer smo s pomočjo kodiranja oblikovali tematske sklope in kategorije.
Rezultati kažejo, da dokončana izobrazba pomembno vpliva na samooceno znanja, stališča ter zaznano pripravljenost za izvajanje paliativne oskrbe. Ugotovljena je bila statistično značilna povezanost med višjo samooceno znanja in bolj pozitivnimi stališči do paliativne oskrbe. Razlike v zaznavanju ovir med skupinama niso bile potrjene, kar kaže, da so najpogostejše ovire verjetno povezane z organizacijskimi in sistemskimi dejavniki v delovnem okolju. Kvalitativni rezultati so pokazali, da srednje medicinske sestre pogosteje izpostavljajo čustveno obremenjenost neposredne oskrbe, diplomirane medicinske sestre pa poudarjajo predvsem strokovne in organizacijske vidike paliativne obravnave.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuiranega izobraževanja ter krepitve organizacijske in psihosocialne podpore zaposlenim, saj lahko le ustrezno usposobljeni in podprti zdravstveni delavci zagotavljajo kakovostno paliativno oskrbo v domovih za starejše.
Ključne besede: paliativna oskrba, domovi za starejše, medicinske sestre, znanje, stališča, zaznane ovire.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri paliativnem pacientu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Petek, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba je oskrba pacienta s kronično nenalezljivim obolenjem, ki strmi k izboljšanju kakovosti življenja. Pri njej sodeluje tako medicinska sestra, ki je specializirana za delo s paliativnimi pacienti in ima eno izmed ključnih vlog pri obravnavi teh pacientov, kot tudi strokovnjaki z drugih področij. Namen: pridobiti informacije o vlogi medicinske sestre pri pacientu v terminalni fazi oziroma paliativnem pacientu. Metoda: uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. Empirični del zaključnega dela smo izvedli z sistematičnim pregledom literature in ga predstavili z integrativnim pristopom po metodologiji PRISMA. Ugotovitve smo primerjali z metodo komparacije in za konec z metodo sinteze povzeli ključne značilnosti. Rezultati: ob pregledu raziskovalnih člankov je bilo za naše zaključno delo primernih 18 raziskav, s katerimi smo odgovorili na naši raziskovalni vprašanji: »Kakšna je vloga medicinske sestre pri celostni obravnavi paliativnega pacienta?« ter »Kako komunikacija medicinske sestre vpliva na kakovost življenja paliativnega pacienta in njegovih svojcev?« Razprava: medicinska sestra pacienta opazuje, ugotavlja njegove težave in le-te obvladuje ter jih zmanjšuje. Je hkrati učiteljica in zagovornica, izvajalka zdravstvene nege pri vseh življenjskih aktivnostih, kot tudi steber podpore pacientovim bližnjim. S pacientom in z njegovimi svojci mora vzpostaviti zaupljivo, spoštljivo, empatično ter razumljivo komunikacijo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, medicinska sestra, terminalna faza, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2026; Ogledov: 270; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Etične dileme pri oživljanju v paliativni oskrbi: vloga reševalcev nujne medicinske pomoči : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTilen Pintarič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ključna naloga reševalcev nujne medicinske pomoči je ohranitev življenja. Oživljanje paliativnih pacientov lahko med reševalci nujne medicinske pomoči sproži etične dileme. Namen naše raziskave je bil ugotoviti prisotnost ter pogostost občutenih etičnih dilem pri oživljanju v paliativni oskrbi ter preučiti vlogo reševalcev NMP pri oživljanju v paliativni oskrbi. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 93 reševalcev nujne medicinske pomoči v Pomurju. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Reševalci NMP v Pomurju se pri svojem delu le nekajkrat srečajo s pacienti v paliativni oskrbi (N = 64, f = 69 %). Pri delu z njimi se večinoma (N = 78, f = 84 %) srečujejo z etičnimi dilemami, ki so največkrat občutene kot konflikti med pacientovimi željami in željami družine. Svoje delo s paliativnimi pacienti največkrat dojemajo kot primarno pomoč za zagotavljanje nujne medicinske pomoči (N = 64, f = 69 %) in svojo vlogo v obravnavi paliativnih pacientov največkrat ocenjujejo kot pomembno (N = 21, f = 23 %). Na reševanje težav, povezanih s paliativno oskrbo pacientov, so anketirani pripravljeni (N = 48, f = 52 %). Ugotavljamo, da je zgolj 16 % anketiranih zadovoljnih s trenutnimi smernicami za obravnavo paliativnih pacientov. Razprava: Reševalci nujne medicinske pomoči se pri obravnavi pacientov v paliativni oskrbi velikokrat srečujejo z etičnimi dilemami, zaradi česar si o tem želijo več znanja ter specialnih smernic.
Ključne besede: reševalec v nujni medicinski pomoči, oživljanje, paliativna oskrba, etične dileme
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 898; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Paliativna oskrba onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenjaTanja Gojić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja.
Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki.
Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 1055; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,90 MB) |
9. Vloga medicinske sestre pri duhovni podporo in oskrbi bolnika ter bližnjih v paliativni zdravstveni negiPolona Muc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema, namenjena je bolnikom z napredovalimi oziroma neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. Temelji na celostni obravnavi, ki poleg fizičnim priznava velik pomen tudi psihičnim, duhovnim in socialnim potrebam. V tem smislu se duhovnost razume kot osebna raven posameznika, ki se izkazuje z vero, prepričanji, vrednotami in iskanjem življenjskega smisla. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri prepoznavanju teh potreb, saj z bolnikom preživijo največ časa in ga spremljajo skozi različna obdobja bolezni. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju in zadovoljevanju duhovnih potreb bolnika v paliativni oskrbi in njegovih svojcev ter ugotoviti, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujejo.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Primarne podatke smo pridobili z intervjuvanjem medicinskih sester, ki delajo na internem oddelku in se pogosto srečujejo s paliativnimi pacienti. Sekundarne podatke smo črpali iz strokovne in znanstvene literature ter podatkovnih baz (PubMed, Google učenjak).
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre duhovno oskrbo razumejo kot enakovredno telesni in psihološki podpori, vendar jim velikokrat primanjkuje znanja in časa za zadostno prepoznavanje ter presojo duhovnih potreb pacienta. Kljub izzivom se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavi ter obravnavi duhovnih potreb. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge medicinske sestre na tem področju in kažejo potrebo po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc.
Razprava: Raziskava ponuja vpogled v izkušnje medicinskih sester pri duhovni podpori v paliativni oskrbi. Kljub različnim izzivom skušajo bolnikom in njihovim svojcem nuditi celostno obravnavo. Raziskava je pokazala, da je duhovna oskrba bistvena za izboljšanje kakovosti življenja in podporo bolnika ter svojcev v zadnjem življenjskem obdobju ter v procesu žalovanja. Jasno se je izkazala potreba po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc medicinskih sester na področju duhovne oskrbe, da bi bila ta lahko bolj kontinuirano vključena v prakso.
Ključne besede: Paliativna oskrba, duhovna oskrba, medicinska sestra, duhovnost, podpora.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 938; Prenosov: 27
Celotno besedilo (670,87 KB) |
10. Analiza sprememb odnosa do smrti in minljivosti pri zaposlenih v paliativni oskrbiNika Oblak, 2025, ni določena Opis: Odnos do smrti ni statičen in se čez življenje lahko spreminja. Oblikujejo ga osebne izkušnje, kulturno ozadje in družba, v kateri živimo. V raziskavi preučujemo, kako se dojemanje smrti pri delavcih v paliativni oskrbi in hospicu sčasoma razvija in kako te spremembe vplivajo na poklicno prakso in na pogled na svet.
Z uporabo polstrukturiranih intervjujev je raziskava razkrila premik v pogledu na smrt. V večini so udeleženci opisali čustva in prepričanja vezana na smrt pred začetkom dela dokaj negativno, a se je ta pogled čez čas približal sprejemanju. Čeprav neradi označijo spremembe kot definitivno »pozitivne«, pa večina intervjuvancev poudari večjo umirjenost, močnejšo sposobnost prisotnosti v življenju in večjo jasnost glede prioritet, kar jim omogoča bolj polno življenje.
Raziskava opredeli več različnih dejavnikov, ki najbolj prispevajo k tej spremembi. Najpomembnejšo vlogo igrajo izkušnje in ponavljajoča se izpostavljenost situacijam ob koncu življenja. Celoten proces umiranja in na koncu smrti vidijo kot bolj naravnega in tudi stremijo k temu, da smrt ni več tabu in medikalizirana. Te izkušnje ne pomagajo samo pri zmanjšanju nelagodja ob tematiki smrti, ampak preoblikujejo tudi življenjske prioritete in lastne občutke. V poklicnem smislu so poročali, da se počutijo bolj sposobne pri zagotavljanju oskrbe, ki uravnoteži čustveno prisotnost s praktičnimi sposobnostmi. Pomembno vlogo pri delovni praksi igrajo strategije spoprijemanja s podpornim službenim in domačim okoljem. V osebnem življenju so ugotovili, da bolj cenijo manjše trenutke in jih manj motijo majhni problemi in materialne dobrine.
Ta raziskava kaže, da spreminjajoča perspektiva do smrti pri delavcih v hospicu, ni samo stranski produkt dela, ampak vpliva na njihovo celotno delovno in osebno življenje in se integrira kot del njihove identitete.
Ključne besede: paliativna oskrba, hospic, smrt, žalovanje, umiranje, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 813; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,62 MB) |
