1. AKTIVNA VLOGA SVOJCA V PALIATIVNI OSKRBIMatjaž Špile, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Vloga svojcev v paliativni zdravstveni negi je pomembna in odgovorna. Čeprav je bil na področju paliativne oskrbe dosežen velik napredek, se še vedno pojavljajo težave pri učinkoviti koordinaciji, zato smo se odločili preučiti, kako svojci dojemajo svojo aktivno vlogo pri paliativni oskrbi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti in analizirati aktivno vlogo svojca v paliativni oskrbi bližnjega.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 svojcev z izkušnjo paliativne oskrbe. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da je velik delež svojcev le delno seznanjen s paliativno oskrbo (47 %). Kljub temu večina svojcev ve, kaj pomeni paliativna oskrba in je bila vključena ali delno vključena v ta proces (88 %). Njihova aktivnost ni bila obsežna, saj je bilo aktivnih le malo več kot polovica (56 %), medtem ko je bil majhen delež delno aktivnih (14 %). Ugotovili smo, da imajo svojci velika pričakovanja glede paliativne oskrbe, komunikacija z zdravstvenim osebjem jim veliko pomeni ter so z njo večinoma zadovoljni. Za svojce je bila vključenost v paliativno oskrbo zelo pomembna, nekateri pa se glede tega niso mogli opredeliti. Približno petina svojcev (21 %) je podala opombe ali predloge za izboljšanje informiranosti glede paliativne oskrbe.
Razprava: Ugotovili smo, da si svojci glede informiranosti niso enotni, saj jim manjka veliko splošnih informacij o paliativni oskrbi. Posledično imajo o njej zelo različno mnenje, pričakovanja pa so razmeroma velika. Večina je naklonjena aktivni vlogi v procesu paliativne oskrbe, a menijo, da komunikacija z zdravstvenim osebjem ne ustreza njihovim potrebam.
Ključne besede: paliativna oskrba, svojci, aktivna vloga, družinski člani, raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 315; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (814,95 KB) |
2. |
3. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji : magistrsko deloAna Graf Mlinar, 2021, magistrsko delo Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 822; Prenosov: 101
Celotno besedilo (676,18 KB) |
4. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostarele : diplomska nalogaDževada Džebić, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 940; Prenosov: 70
Celotno besedilo (806,19 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
