Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
OBRAVNAVA PACIENTA S POŠKODBO GLAVE IN HRBTENICE
Haris Bećirević, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejše vzroki za poškodbe glave in hrbtenice so prometne nesreče, padci, napadi, športne poškodbe in poškodbe pri delu. Zaradi hitre in pravilne obravnave pacienta na primarnem nivoju, zaradi večje laične ozaveščenosti ter zaradi pravilne in strokovne obravnave preživi vse več poškodovancev. Vloga zdravstvenih delavcev je pravilen pristop k poškodovancu, ki je usmerjen v reševanje življenja in vzdrževanje normalnih telesnih funkcij. Metoda: V kvantitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih anket. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval medicinske sestre, ki so zaposlene v kliničnem okolju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 250 anketirancev, vendar vsi niso odgovorili na vsa vprašanja. V raziskavi so anketiranci odgovorili, da se jih je več kot polovica že srečala s pacientom, ki je utrpel poškodbo glave (n = 159; 77 %) in hrbtenice (n = 142; 71 %). Velika večina anketirancev (n = 105; 87 %) pozna Glasgowsko lestvico kome (GCS). Skoraj vsi anketiranci (n = 110, 99 %) se strinjajo, da je potrebno pri pacientu, ki si je poškodoval glavo, opraviti tudi CT vratne hrbtenice. Razprava: Medicinske sestre so zelo pomembne pri obravnavi pacienta s poškodbo glave in hrbtenice. S pacientom imajo prvi stik že na primarni ravni, kjer je pomembno ohranjanje življenja. Ugotovili smo, da anketirani poznajo pristop k poškodovancu po protokolu ABCDE in Glasgowsko lestvico kome (GCS). Prav tako se zavedajo pomembnosti imobilizacije pri poškodovancu in jo znajo tudi izvesti. Prav tako je ključno njihovo delo na sekundarni ravni, kjer sodelujejo pri diagnostično terapevtskih postopkih, ki so ključnega pomena za kakovostno življenje pacienta po nesreči.
Ključne besede: poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Amanda Martinčič, 2024, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Ključne besede: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2024; Ogledov: 756; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (912,53 KB)

3.
Obvezna mediacija : magistrsko delo
Lucija Osim, 2024, magistrsko delo

Opis: Mediacijo se, kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sporov, obravnava kot prostovoljni postopek. Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah, kar pomeni, da se postopek začne, teče in konča ob soglasju strank. Omenjeno načelo spada med redke kogentne norme Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in predstavlja bistveno značilnost mediacije. Kljub temu načelo prostovoljnosti ni absolutno, saj v slovenskem pravnem prostoru obstajajo zakonske izjeme. Te zakonske izjeme uvajajo in določajo institut obvezne mediacije, ki omejuje, če ne celo izključuje, načelo prostovoljnosti in dopušča prekinitev sodnega postopka za maksimalen čas treh mesecev. Med vsemi zakoni izstopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je uvedel obvezno mediacijo za upravičenca brezplačne pravne pomoči. V tem primeru zakon določa obveznost soglašanja in sodelovanja v postopku. Glede na zakonsko dikcijo, načelo prostovoljnosti v primeru Zakona o brezplačni pomoči ni več relevantno. Prav tako pod vprašaj postavlja uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti, ki naj bi ga prav ta zakon uresničeval. Skozi analizo pravnih predpisov in sodne prakse, ter na podlagi statističnih podatkov uspešnosti mediacijskih postopkov, bodo podani odgovori na vprašanja, ki se postavljajo pri institutu obvezne mediacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je obvezna mediacija skladna s temeljnim načelom prostovoljnosti in pravico do poštenega sojenja, ki jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, ter ali je ureditev v Zakonu o brezplačni pravni pomoči v dopustnih mejah ustavne pravice do sodnega varstva in načela enakopravnosti.
Ključne besede: obvezna mediacija, pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč, načelo prostovoljnosti
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 617; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
VZROKI STARŠEVSKEGA STRESA IN POTREBE PO PSIHOSOCIALNI POMOČI OB SOOČANJU Z NJIM
Ajda Peterca, 2023, ni določena

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 687; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (874,85 KB)

5.
ŽALOVANJE OB IZGUBI BLIŽNJEGA
Maja Žibert, 2024, ni določena

Opis: Diplomska naloga obravnava žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Pri žalovanju preverjamo, posameznikovo žalovanje ob izgubi bližnje osebe, razlike v žalovanju med žalujočimi, doživljanje žalovanja, soočanje in pomoči, ki so jih potrebovali v času žalovanja. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature zbrali podatke in opisali žalovanje. Žalovanje razdelimo na simptome žalovanja, faze žalovanja, potek žalovanja in zapleteno žalovanje. V drugem delu opisujemo sklop doživljanja, ki smo ga razdelili na doživljanje izgube, čustva žalujočih pri žalovanju, mišljenje žalujočih in vedenje žalujočih. V tretjem delu sklop pomoč pri žalovanju razdelimo na nasvete in smernice, s katerimi si žalujoči lahko pomagajo, in na pomoč drugih žalujočemu pri žalovanju. Vse teme smo na podlagi literature opisali in raziskali bolj podrobno. Žalovanje je tema, ki se je radi izogibamo. Je težka tema, o kateri se premalo govori. Žalovanje potrebuje svoj čas in poteka po različnih fazah. Žalovanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pojavi se ob izgubi bližnje osebe, je boleča in dolgotrajna situacija. Nekateri žalujejo tudi po več let. Ni zapisanega pravila, kako dolgo naj bi trajalo žalovanje. Pomembno je, da žalujoči žalujejo, kot sami čutijo, da je najboljše zanje in jim najbolj odgovarja. Žalujoči, ki so izgubili bližnjo osebo, imajo občutek, kot da je s tem odšel del njih. Kako močno je žalovanje, je odvisno od navezanosti med žalujočim in pokojnim, od sorodstvene vezi, starosti pokojnega in od nepričakovane ali pričakovane smrt. Žalovanja so ne glede na situacijo težka, ena so težja od drugih, žalujočim ni lahko, spopadajo se s težko situacijo. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del. V empiričnem delu predstavimo rezultate kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Opravili smo sedem intervjujev z žalujočimi osebami. Analiza pridobljenih rezultatov predstavlja podlago za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje in 3 raziskovalna podvprašanja. Raziskava potrjuje našo domnevno, da žalujoči žalujejo različno, ne gredo vsi žalujoči po fazah žalovanja in da se reakcije in vedenja žalujočih razlikujejo.
Ključne besede: žalovanje, doživljanje, faze žalovanja, potek, soočanje, pomoč, žalujoči
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2024; Ogledov: 676; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

6.
7.
URGENTNA STANJA V PALIATIVNI OSKRBI
Neža Kastelic, 2023, ni določena

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je novo področje, ki se mu v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Urgentno stanje v paliativni oskrbi je specifično in zelo občutljivo področje, ki potrebuje natančnejše smernice, kako ravnati. V svoji osnovi, ciljih in ukrepih paliativna in urgentna medicina nimata veliko skupnih točk, nedvomno pa imata mnogo skupnih pacientov, zato je povezovanje znanja in medsebojno sodelovanje ključno. Namen raziskave je bil raziskati urgentna stanja v paliativni oskrbi. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz nekaterih podatkovnih baz. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na nujni medicinski pomoči. Ugotovili smo, da so intervjuvanci željni dodatnega znanja, ki bi jim pomagalo pri obravnavi urgentnega stanja na terenu. Paliativnih pacientov je na terenu veliko, zaradi slabo organizirane paliativne oskrbe in paliativnega tima pa velik delež bremena prevzemajo svojci in zaposleni zdravstveni delavci na nujni medicinski pomoči. Razprava: Paliativna bolezen je vsaka neozdravljiva bolezen, ki lahko doleti kogarkoli. Zmotno je prepričanje, da je paliativna oskrba namenjena samo starejšim. Paliativni pristop obravnave pacienta podpira celostno obravnavo človeka z njegovimi fizičnimi, psihološkimi, duhovnimi in socialnimi potrebami. V kvalitetno paliativno obravnavo so vključeni tudi svojci, ki potrebujejo pomoč med oskrbo obolelega, kot tudi po smrti bližnjega.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, paliativna bolezen, mobilni paliativni tim
Objavljeno v ReVIS: 03.01.2024; Ogledov: 738; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (896,38 KB)

8.
Pravica do dostojne smrti v Evropi : magistrsko delo
Teja Vavpetič, 2023, magistrsko delo

Opis: Beseda evtanazija izhaja iz Grčije in pomeni dobro oziroma lahko smrt. S časom je beseda postala sinonim za usmrtitev brez bolečin. Znotraj Evrope pravna ureditev glede evtanazije ni enotna. V nekaterih državah je pravno urejena, spet v drugih z zakonom prepovedana. Prvi državi, ki sta evtanazijo legalizirali, sta bili Nizozemska leta 2001 in Belgija leta 2002. Z leti se jima pridružuje vedno več držav, ki zakonsko urejajo pravico do dostojnega končanja življenja. V povezavi s pojmom evtanazija se zdi smiselno omeniti tudi pojme samomor z zdravniško pomočjo, paliativna sedacija in zdravljenje z dvojnim učinkom. Evtanazija postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj. Na legalizacijo postopka zato zagotovo vpliva več različnih dejavnikov, kot na primer družba, etika, vera, zdravstvo itd. Legalizacija evtanazije v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo je problematika sodobne družbe, ki bi jo bilo treba prej ali slej začeti reševati. Vedno večji poudarek je tudi na svobodi posameznika in njegovi avtonomiji pri odločanju o svojem življenju. Pri končanju življenja gre za odločitev posameznika, koliko časa in s kolikšnim trpljenjem in bolečinami je pripravljen živeti. Gre za primere hudih neozdravljivih bolezni, psihičnih težav, s katerimi določeni posamezniki ne želijo živeti in težav, povezanih s starostjo. Pri evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru gre za interes posameznika, ki želi dostojno končati življenje.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, končanje življenja, pravica do dostojne smrti, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 882; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (617,08 KB)

9.
NUDENJE PSIHOSOCIALNE PODPORE STARŠEM OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA
Marinka Nedeljković, 2023, ni določena

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra smo se želeli osredotočiti na starše in na ponujeno pomoč, ki so je deležni. Da to področje raziščemo, se nam je zdelo še posebej pomembno zato, ker je motnja avtističnega spektra v porastu. Namen naloge je bil predvsem to, da iz pridobljenih podatkov ugotovimo, kje so pri tem pomanjkljivosti, in posledično določimo področje, na katerem je še potencial, ki bi ga lahko razvili in tako izboljšali stanje na terenu. Ta tematika se nam zdi nadvse pomembna, saj se ob potrditvi diagnoze običajno vsa pozornost usmeri na otroka, na starše pa se pri tem nehote pozabi. Za pridobitev podatkov smo skupno opravili šest intervjujev. Tri intervjuje smo imeli s starši otrok z motnjo avtističnega spektra, tri pa s strokovnimi delavci. Preverili smo stanje na terenu in s pomočjo intervjujev potrdili našo tezo, da je potenciala za izboljšanje stanja nudenja pomoči staršem otrok z motnjo avtističnega spektra še dovolj. Pomoči, ki je trenutno na voljo, je bistveno premalo, tista pomoč, ki obstaja, pa je povečini samoplačniška. Pomoč v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja je sicer na voljo, vendar je zelo lokacijsko omejena.
Ključne besede: avtizem, motnja avtističnega spektra, stres, psihosocialna pomoč, psihoterapevtska obravnava, starši otrok z motnjo avtističnega spektra
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 744; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (666,50 KB)

10.
Analiza nakupnega in prodajnega procesa z nepremičninami v Sloveniji : magistrsko delo
Kaja Zupančič, 2023, magistrsko delo

Opis: Nakup in prodaja nepremičnine predstavljata za posameznika velik zalogaj, tako finančni kot psihološki, saj sta navedena postopka navadno v povprečju v Sloveniji enkratni dejanji v življenju posameznika. Pri nakupu in prodaji nepremičnin se soočamo z vplivom trenutnih razmer na trgu in čustvi posameznika, kar prinaša velika tveganja tako za kupca kot prodajalca. Nepoznavanje postopkov lahko vodi v težave, ki imajo lahko nepopravljive posledice. Da bi se zaščitili v tem procesu, je ključno, da dobro razumemo postopke, pasti in zakonodajo, ki omejuje tveganja pri nakupu in prodaji nepremičnin. V naši raziskavi smo preučili, kako kupci in prodajalci obvladujejo postopke, izbiro strokovnjakov in celoten sistem nepremičnin, ter pregledali obstoječo zakonodajo, ki ureja promet z nepremičninami. Ugotovili smo, da je za uspešen postopek nakupa ali prodaje nepremičnine nujno poznavanje različnih zakonov, kar kaže na to, da večina potrošnikov nima potrebnega znanja za varen prenos lastninske pravice nepremičnin, kot smo ugotovili z anketiranjem. Presenetljivo je, da kljub pomanjkanju znanja o postopkih, vezanih na nepremičnine, večina potrošnikov ne poišče strokovne pomoči, kar najpogosteje pripisujejo visokim stroškom. V našem delu smo ugotovili, da je zakonodaja v Republiki Sloveniji ustrezna za zaščito kupcev in prodajalcev pri nakupu ali prodaji nepremičnine. Vendar je težava v tem, da je zakonodaja razdrobljena in kompleksna, kar povprečnemu udeležencu v postopkih otežuje njeno razumevanje. Glede na naše ugotovitve, ki kažejo na pomanjkljivo ozaveščenost o tveganjih v zvezi z nepremičninami, menimo, da bi moralo biti obvezno angažiranje strokovnjakov, kadar kupec ali prodajalec nima zadostnega znanja za samostojno izvedbo posla.
Ključne besede: nakup in prodaja nepremičnin, pasti, zakonodaja, strokovnjaki, pomoč, trg nepremičnin, izpeljava poslov
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (960,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh