1. OPTIMIZACIJA PRENOVE OBSTOJEČE ENODRUŽINSKE STAVBE V STAVBO BREZ UPORABE FOSILNIH GORIVKlemen Černelič, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi je predstavljena optimizacija prenove obstoječe stavbe, zgrajene leta 1982, v stavbo brez uporabe fosilnih goriv. Zaradi velikosti, dotrajanosti in neustreznih toplotnih lastnosti je stavba predstavljala velike toplotne izgube in z njimi povezane stroške. Diplomska naloga zajema pregled in predstavitev aktualne zakonodaje, smernic in pravilnikov na področju učinkovite rabe energije v stavbah, predstavljeni so tudi zgodovina ter različni tipi toplotnih črpalk. Opisali smo osnove prenosa toplote skozi gradbene konstrukcije in kazalnike učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov energije. V nadaljevanju smo pripravili energetsko analizo stavbe v trenutnem stanju in po prenovi. Izvedena prenova je stavbi povečala energetsko učinkovitost, popravila bivalno ugodje ter znižala stroške za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Zagotovili smo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje in povečali delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Poleg energetske analize smo izračunali tudi vračilno dobo, s čimer smo preverili smiselnost optimizacije prenove stavbe z ekonomskega vidika.
Ključne besede: energetska prenova, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, toplotna črpalka, energetska učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,32 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Stavbe kulturne dediščine v okviru politik za energetsko prenovo stavb : doktorska disertacijaMiha Tomšič, 2024, doktorska disertacija Opis: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 4
Celotno besedilo (7,88 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
